Vsak otrok ima pravico do plesa

V Ljubljani med 7. julijem in 12. julijem poteka 16. konferenca daCi – Dance and Child International Conference, ki velja za največjo svetovno konferenco plesne pedagogike in jo v letu 2024 prvič gosti Slovenija. Konferenca poteka v organizaciji Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD), ob častnem pokroviteljstvu Slovenske nacionalne komisije za Unesco in s podporo Ministrstva za kulturo, Mestne občine Ljubljana ter organizacije daCi International.

Partnerja projekta sta tudi Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana (SVŠGUGL) ter Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Gre za unikatni dogodek ter organizacijsko ter logistično zahteven projekt, kar lahko razumemo kot poklon dolgoletnemu delu tako stroke kot prakse na področju plesne pedagogike. Tokratna konferenca, vsebinsko izhodišče za katero so: I – body, I – dance (Jaz – telo, jaz – ples) gosti plesne pedagoge, raziskovalce, teoretike ter otroke in mladostnike iz številnih držav sveta: iz Avstralije, Barbadosa, Brazilije, Kanade, Hrvaške, Češke, Estonije, Finske, Nemčije, Hongkonga, Irske, Irana, Italije, Jamajke, Malezije, Nizozemske, Portugalske, Slovenije, Južnoafriške republike, Španije, Švedske, Tajvana, Ugande, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike.

Razvojna strategija za sodobni ples

Ko bi ples moral biti pravica vseh

Organizacija daCi deluje kot mednarodna mreža, ki spodbuja razvoj plesne dejavnosti po vsem svetu, z izhodiščem, da ima vsak otrok pravico do plesa, zato je njihova zaveza spodbujati rast in razvoj plesa za otroke in mlade na mednarodni ravni, s spoštovanjem etnične, spolne, fizične in kulturne identitete v duhu mednarodnega razumevanja. Tovrstna prizadevanja za globalni dialog so prepoznana tudi širše, saj tokratna konferenca poteka pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za Unesco. Med drugim bodo v okviru konference ministrica za kulturo Asta Vrečko, minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, predsednik organizacije daCi Jeff Meiners in podpredsednica Vesna Geršak podpisali Dance and the Child ljubljansko deklaracijo kot odgovor na sprejete Unescove smernice za kulturno-umetnostno vzgojo na konferenci v Abu Dabiju februarja 2024. DaCi vse od svoje ustanovitve v Kanadi leta 1978 naprej izvaja konference po vsem svetu, ki so namenjene tako otrokom in mladostnikom, da med sabo sodelujejo na različnih delavnicah in drug drugega vidijo skozi predstavitvene plesne miniature, kakor tudi umetnikom, pedagogom in raziskovalcem, da na primeru dobrih praks, govorov, strokovnih srečanj in delavnic v nekaj dneh skupaj premotrijo potrebe in možnosti plesnega izraza in povezovanja.

Srečanje daCi na konferenci Unesca v v Abu Dabiju FOTO: promocijsko gradivo

Od tedaj naprej so bile konference izvedene vsake tri leta na naslednjih destinacijah: Stockholm, Švedska (1982), Auckland, Nova Zelandija (1985), London, Združeno kraljestvo (1988), Salt Lake City, ZDA (1991), Sydney, Avstralija (1994), Kuopio, Finska (1997), Regina, Saskatchewan, Kanada (2000), Salvador (Brazilija), 2003, Haag, Nizozemska (2006), Kingston, Jamajka (2009), Tajpeh, Tajvan (2012), Kopenhagen, Danska (2015), Adelajda, Avstralija (2018), Toronto, Kanada (2022) in Ljubljana, Slovenija (2024). Konferenca bo v Ljubljani prvič po 2018 zaživela tudi v živo, saj je kanadska izvedba zaradi pandemije potekala na daljavo. Predsednik združenja daCi dr. Jeff Meiners ob tem ne more skriti navdušenja: »To je vesel in pomemben trenutek, saj se prvič po letu 2018, ko smo bili v Adelajdi, v Avstraliji, srečujemo iz oči v oči. /…/ Navdušeni smo nad tem, da konferenca daCi prvič poteka v srednji Evropi. Veselimo se, da bomo izvedeli več o Sloveniji, njeni deželi in kulturi, medtem ko bomo sodelovali na konferenci v prečudoviti prestolnici Ljubljani. /…/ Mi smo naše telo, in ples je najmočnejša, najzanimivejša in najbogatejša izkušnja telesa in duha.«

Združitev teorije in prakse

Zaupanje organizacije tovrstnega dogodka Sloveniji je plod dolgoletnega sodelovanja in vključevanja v mednarodne tokove tako na področju teorije kot prakse. Konferenco je včeraj, 7. julija, ob 18.00 uri v Kinu Šiška odprla živahna »dobrodošlica« dijakov in dijakinj Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana, ki so pod režijsko-koreografsko taktirko Mojce Dimec in Ajde Tomazin ter avtorsko glasbo Matjaža Predaniča med drugim predstavili Slovenijo skozi različne pravljične slovenske krajine (Samorog, Ajdovska deklica, Lepa Vida, Povodni mož …) ter skozi govor, pesem in ustvarjalni gib pripravili 650 udeležencem konference edinstveno plesno-igrano glasbeno dobrodošlico.

Leta 2018 je bila konferenca daCi v Avstraliji. FOTO: Vesna Geršak

Od ponedeljka, 8. julija, do petka, 12. julija, pa se bo na treh lokacijah odvijal teoretski del konference (Cankarjev dom, Ekonomska in Pedagoška fakulteta UL), ki vključuje predavanja, okrogle mize in delavnice. Predstavilo se bo okoli 350 plesnih pedagogov, raziskovalcev in mentorjev z vsega sveta. Ključni govorci na konferenci bodo referenčni domači in tuji strokovnjaki. Prvo predavanje bo prispeval dvojec Eeve Antille, profesorica plesne pedagogike na Gledališki akademiji Univerze za umetnost v Helsinkih in vodja magistrskega programa plesne pedagogike, in Suvi Honkanen, finska plesalka, performerka in pisateljica.

Skupaj raziskujeta upanje kot utelešen pojav in pojasnjujeta, kako je mogoče upanje utelešati, vžgati in vzdrževati s plesom. Druga ključna govorka bo Susan Griss (ZDA), pionirka na področju vključevanja umetnosti v izobraževanje in avtorica knjige Misli v gibanju, ki bo v svojem predavanju ustvarjalni gib predstavila kot jezik učenja po principu: bolj kot je otrok aktivno vključen v učno dejavnost, večje je njegovo učenje. Susan Griss zapiše: »Otroci lahko raznovrstne vsebine učnega načrta raziskujejo z lastnimi spontanimi gibi, pri čemer ne razkrivajo le bistva pouka, temveč tudi vidike svoje identitete, spretnosti in inteligence, ki so morda skriti učiteljem, vrstnikom in celo njim samim. In ker ustvarjalna gibalna improvizacija zahteva aktivno sodelovanje in nenehno sprejemanje odločitev, učenci ostanejo zavzeti.«

Utrinek s Festivala Živa leta 2023 FOTO: Anka Simončič

Tretji govorec bo dr. Robi Kroflič, profesor na oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani, ki se bo v svojem predavanju posvetil temeljem in vzniku vzgoje z umetnostjo, ki je v Evropi povezana z vzponom estetike in razsvetljensko-romantičnim konceptom oblikovanja kantovskega subjekta. V četrtem strokovnem predavanju pa bosta priznana slovenska performeka, koreografinja in pedagoginja Maja Delak ter teatrolog, pisatelj, raziskovalec, kurator in zgodovinar sodobnega plesa Rok Vevar v svojem prispevku Plesna vzgoja med osebnostmi in praksami izhajala iz dejstva, da so se na področju sodobnega plesa pristopi k poučevanju plesa znotraj izobraževalnih modelov spreminjali glede na potrebe, vendar so bile metode poučevanja vedno pogojene in omejene z načinom, kako pedagogi dojemajo uspešnost izobraževalnega procesa. Na območju današnje Slovenije so se tako skozi čas oblikovali različni pristopi k plesnemu izobraževanju, medtem ko so kompetence na področju plesa pomenile različne stvari – kar bosta razkrila v predavanju.

Jaz – telo, jaz – ples

Na konferenci bodo ob teoretskem programu enakovredno zastopane tako različne teoretske kot praktične smernice v poučevanju plesa za mlade, ob čemer bo poudarek na ustvarjalnem principu kot močnem mediju, ki povezuje domišljijo, inteligentnost, improvizacijo, interdisciplinarnost, inkluzijo in identiteto. Ali kot je zapisano v programskem listu: »Ta ranljiva umetniška oblika posameznikom omogoča, da z gibanjem raziskujejo in izražajo te medsebojno povezane teme ter tako spodbujajo osebno rast in povezanost skupnosti. Ples je idealen medij za mlade in otroke, da v spodbudnem okolju raziskujejo svojo ustvarjalnost in telesnost. Ustvarjalni ples poudarja osebno izražanje in spontano ustvarjanje gibov, kar plesalcem omogoča, da izumljajo in izvajajo izvirne koreografije.«

Tovrstne misli bodo v praktičnem delu skupaj z udeleženci iz sveta s slovenskimi plesnimi ustvarjalci na jutranjih srečanjih, oziroma na plesnih »okusih« (I taste dance) z različnimi tehnikami in postopki delili: Leon Marič, Snježana Premuš, Branko Potočan, Katarina Ferlin, Helena Korošec, Urška Centa in Lea Onufrija. Natančno 298 mladih plesalcev, od sedmih do 24 let, pa bo čez dan v skupinah delalo s priznanimi slovenskimi pedagogi in pedagoginjami na področju sodobnega plesa in ustvarjalnega giba: Tino Valentan, Alicio Ocadiz, Milanom Tomašikom, Ano Romih, Vito Osojnik, Gregorjem Luštkom, Mojco Kasjak, Sabino Schwenner in Igorjem Sviderskim. Na ta način bodo številni mladi iz tujine spoznali slovenske ustvarjalce in obratno – medtem ko se bodo mladi ustvarjalci s svojimi koreografijami predstavili na dveh večerih na SVŠGUGL.

Telesu sem vedno želela dati avtonomijo

Ob tem je treba omeniti tudi posebno videosobo (I shoot dance), kjer bodo lahko mladi plesalci pustili videosporočilo in bo potekala pod vodstvom Matjaža Mraka, in posebno zapisovalno sobo (I write dance) kot prostor za raziskovanje plesa preko besed, potekala bo pod vodstvom Sama Oleamija. Ob tem bo potekal tudi bogat spremljevalni program, v katerem se bodo predstavile slovenske produkcije; če bodo prosta mesta, bo odprt tudi za širšo javnost. Začel se bo s filmom Enye Belak o 25 letih mreže sodobnega plesa Aerowaves (slovenska premiera, v ponedeljek, 8. julija, ob 20.30 v Kinu Dvor). Sledijo: plesna intervencija v javnem prostoru Objem Anje Mejač in Lize Šimenc (ponedeljek, 8. julija, ob 10. 30, v torek, 9. julija, ob 20. uri na Trgu republike, in v četrtek, 11. julija, ob 20.30 na Trgu Francoske revolucije), gledališka predstava Reči reči Jana Rozmana in Julie Keren Turbham (ponedeljek, 8. julija, v Lutkovnem gledališču Ljubljana), predstava Urše Rupnik Iz/najdena (torek, 9. julija, v Cankarjevem domu v Ljubljani), javni participativni plesni dogodek Planetarni ples (sreda, 10, julija, ob 19. uri na Ljubljanskem gradu) in plesna predstava Eno samo telo ni dovolj avtorice Agostine D' Alessandro in soustvarjalcev (četrtek, 11., in v petek, 12. julija, v Mestnem muzeju Ljubljana).

Ples kot skrivnostni fenomen

S temi besedami je svoj zapis v konferenčnem programu naslovil dr. Tomaž Simetinger, pomočnik direktorja JSKD, medtem ko sta gonilni sili 16. izvedbe konference in oblikovalki programa – za teoretski del dr. Vesna Geršak, sopredsedujoča konferenci (Pedagoška fakulteta, UL), in za praktični del Nina Meško, sopredsedujoča konferenci (JSKD Slovenija, Oddelek za ples), – v svojem nagovoru med drugim zapisali: »Zbrali smo se ne le kot plesalci, učitelji in strokovnjaki, temveč kot skupnost, ki jo povezuje strast do plesa. Ta konferenca je izraz moči plesa, ki presega meje, spodbuja vključenost in v vsakem posamezniku zaneti iskrico upanja. Ples ima neizmerno moč. /…/« Ob tem menita, da je konferenca edinstvena priložnost za deljenje spoznanj, izmenjavo idej in za nadaljnje raziskave o plesu kot jeziku, ki povezuje telo, um in dušo, ki lahko veliko prispeva k miru in enotnosti in ki predstavlja transformativno silo v naših življenjih, ki ima moč, da svet popelje v svetlejšo prihodnost.

Konferenca dokazuje, da se Slovenija na zemljevid sveta vpisuje tudi na področju plesne pedagogike in ustvarjalnega giba, ki predstavlja neusahljiv vir navdiha za mlade po vsem svetu v kontekstu medsebojnega druženja, sodelovanja in podpiranja. Gre za nadaljevanje prizadevanj, ki so jih že od začetkov 20. stoletja razvijale ponirke sodobnega plesa (Meta Vidmar, Živa Kraigher, Marta Paulin Brina, Ksenija Hribar …). Ob tem lahko upamo in verjamemo, da bo s predavanji, referati, predstavitvami, paneli, delavnicami, predstavami in druženjem dosežen še en cilj mreže daCi v kontekstu besed nekdanje predsednice dr. Susan Koff kot spodbujanje pravice do plesa, po drugi strani pa, da se nagovor v programskem listu aktualne ministrice za kulturo Aste Vrečko čim prej uresniči, ko med drugim zapiše: »Kot del razvojne strategije načrtujemo tudi ustanovitev javnega zavoda, ki bo specializiran prav za sodobni ples in bo na področju nudil tudi povezovanje z drugimi družbenimi sektorji.« Nanj čakamo že več kot štirideset let, in tudi mednarodno zaupanje organizacije tovrstne konference Sloveniji je dokaz, da je časa za čakanje konec.