Razvojna strategija za sodobni ples

Državni sekretar Marko Rusjan je na današnji tiskovni konferenci v prostorih ministrstva za ­kulturo (MzK) predstavil osnove predloga strategije za sodobni ples, ki so jo poslali v javno obravnavo. Gre za polje kulture,­ ki je med bolj prekariziranimi, nima krovne javne institucije in zagotovljenih osnovnih pogojev za delo.

Poenostavljena teza o nerazumljivosti

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je sestavila delovno komisijo strokovnjakov s področja sodobnega plesa. Ta je v letu dni pomagala sestaviti strategijo, ki je hkrati del sprememb v kulturnem modelu in nastaja vzporedno z novo resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031 ter spremljevalnim akcijskim načrtom. Uvodoma so se na ministrstvu za kulturo seznanili s težavami panoge, ki je v veliki meri odvisna od projektnih prihodkov. Poleg omenjenih težav je treba izpostaviti še pomanjkanje vadbenih in uprizoritvenih prostorov, pomanjkanje celostnega pristopa k podpornim in mednarodnim aktivnostim, »potrebo po redefiniciji kulturnega ekosistema sodobnega plesa v okviru uprizoritvenih umetnosti ter potrebo po decentraliziranem pristopu«.

Rusjan je pojasnil, da so prepoznali pet glavnih razvojnih ciljev: »sistemsko podporo za sodobni ples, predvsem ustanovitev javnega zavoda za sodobni ples (ta naj bi bil ustanovljen do konca leta), internacionalizacijo s podpornimi mehanizmi, medresorsko povezovanje, tudi s področjem šolstva, zdravstva in sociale, ter decentralizacijo, da bi se produkcijski pogoji vzpostavljali po več delih Slovenije. Izboljšanje pogojev dela in pravic samozaposlenih v kulturi, to pa je v povezavi z drugimi ukrepi, ki jih izvajamo oziroma načrtujemo v okviru reforme samozaposlenih.« Prelog je objavljen na spletni strani ministrstva za kulturo, predloge, pripombe in druga mnenja bodo zbirali do 21. marca.