Umrl je Dare Valič

V starosti 82 let je umrl slovenski gledališki in filmski igralec Dare Valič, je poročala RTVS. Znan je po karakternih in komičnih vlogah, v katerih je v popolnosti izrazil svoj dar. Ustvaril je preko sto gledaliških vlog in obenem igral tudi v filmih, TV-filmih in nadaljevankah ter na radiu.

Dare Valič: Igra? Nekaj me je gnalo. Pa sem rekel: grem tja, kjer sem doma

Za svoje plodno delo je prejel več nagrad: Borštnikovo leta 1973 in 1980, Severjevo leta 1979, Sterijeva leta 1980 in nagrado Prešernovega sklada leta 1985.

Valič se je sicer leta 1941 rodil v Banja Luki, na ljubljanski AGRFT pa med letoma 1961 in 1965 študiral dramsko igro in leta 1991 tudi diplomiral. Od 1969 do 1971 je bil svoboden igralec, v tem času je igral v SNG Drama Ljubljana, gledališču Glej, Slovenskem mladinskem gledališču, Primorskem dramskem gledališču in na Mestnem odru v Kopru, od 1971 pa do upokojitve leta 2005 je bil član ljubljanske Drame.

Edinstven igralski obraz, ki se je neizbrisno zapisal v naš spomin

Ravno v Drami se je razvil v enega najprepoznavnejših igralcev svoje generacije, so zapisali v obrazložitvi za Borštnikov prstan, ki ga je prejel leta 2016. Označilim so ga za »nedvomno veliko igralsko osebnost, ki sveta slovenskega gledališča ni obogatil samo s fascinantnim nizom prepoznavnih karakternih vlog, temveč s svojim značajem kot takim, z edinstvenim igralskim obrazom, ki se je že neizbrisno zapisal v naš spomin.«

Ob prejemu Borštnikovega prstana. FOTO: Tadej Regent/Delo

Med ostale pomembnejše sodi še vloga Horatia v Shakespearovem Hamletu (1968), Aleksander v Zupanovemu Aleksandru praznih rok (1971), Freddy Eynsford–Hill v Pygmalionu G. B. Shawa (1971), Juan v Sodniku Zalamejskem P. Calderona de la Barce (1972), grof Šarm v Gombrowiczovi Opereti (1973), Konstantin v Vanjušinovih otrocih S. A. Najdenova (1974), Jonatan Jeremija v Operi za tri groše (B. Brecht in K. Weil, 1975), Julijan Ščuka v Cankarjevi drami Za narodov blagor (1976) ter Jernej v Zajčevem Vorancu (1980).

Od njegovih igralskih aktivnostih so izpostavljali tudi, denimo, poučevanje borilnih veščin oziroma sabljanja na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter na članstvo v Odboru za človekove pravice konec osemdesetih let.