Celjsko gledališče Zarja bo prihodnji teden odprlo že 30. Novačanov festival ljubiteljskega gledališča. To je največji festival ljubiteljskih gledališč v tem delu Slovenije, ki se je začel kot prijateljsko srečanje, zadnjih petnajst let pa je tudi tekmovalnega značaja. Od letos se bodo sodelujoči potegovali za tulipan, ki je simbol Zarje. V štirih koncih tedna pričakujejo v Trnovljah, kjer Zarja domuje, dobre predstave in veliko druženja.

Po slovesnem odprtju prihodnji petek bo na vrsti že prva tekmovalna predstava, zadnjo si bo občinstvo ogledalo v petek, 10. novembra, na martinovo bo sledil zaključek festivala s podelitvijo nagrad. Zmagovalno predstavo vsako leto izbere občinstvo, ki jim daje ocene od ena od pet. Letošnji izbor je potrdil selektor, igralec SLG Celje Damjan M. Trbovc. Kot je dejal predsednik Zarje Žiga Medvešek, pričakujejo sama renomirana ljubiteljska gledališča, več predstav, s katerimi prihajajo, pa je že bilo nagrajenih na drugih festivalih.

KUD Jazbec in partnerji iz Kočevja bodo odigrali Da ne boš sama Selme Parissi. FOTO: arhiv Gledališča Zarja

Festival bo odprla predstava Da ne boš sama Selme Parissi v izvedbi KUD Jazbec in partnerji iz Kočevja, zmagovalna predstava lanskih Čufarjevih dnevov. Teden dni kasneje v Zarjo prihaja KD Loški oder iz Škofje Loke s predstavo Predstava Hamleta v vasi Spodnja Mrduša Iva Brešana​, ki je nedavno slavila na Linhartovem srečanju. Zadnja predstava v oktobru bo Čakanje Godota Samuela Becketta v izvedbi Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane, novembra pa bosta na ogled še predstavi Ljudski demokratični cirkus Sakešvili Roka Vilčnika Rokgre v izvedbi KUD Fofité iz Medvod in Kar v vrsto, prosim Jacka Sharkeyja, ki jo bo odigral Ta bol' teater KPD Josip Lavtižar iz Kranjske Gore. »Tekmovalni program je zelo raznolik, od satire, klasične komedije do drame, absurda. Recimo, da je letošnja rdeča nit raznolikost žanra,« je dejal Medvešek.

Šentjakobsko gledališče bo odigralo Čakanje Godota Samuela Becketta. FOTO: Aleš Košir

Nagrade, a predvsem druženje

Po vsaki predstavi tričlanska komisija občinstva podeli nagrado za igralca oziroma igralko večera. Pri tem povezujejo tudi druge celjske umetnike, nagrada je namreč likovno delo celjskih slikarjev in slikark. Prejšnja leta so zmagovalne predstave dobile plaketo, odslej bo to kipec tulipana, je povedal Medvešek: »Kip tulipana je namreč pred našim gledališčem in je naš dolgoletni simbol. Si pa želimo, da bi v prihodnjih letih festival še nadgradili, tako da bi imeli tudi strokovno komisijo, ki bi podelila strokovne nagrade.«

Čeprav Novačanov festival ni največji v državi, pa je največji v tem delu države. In vedno, kadar je festival tekmovalnega značaja, je čast že to, da se predstava nanj uvrsti, pojasnjuje Medvešek: »Ampak v ljubiteljskem gledališču to seveda ni glavna in najpomembnejša stvar. Bistveno je druženje, povezovanje, mreženje, spoznavanje novih prijateljstev. Tekmovalni vidik je zgolj dodana vrednost, da se še bolj potrudiš, da se lažje naredi kakovosten izbor.«

KUD Fofité bo odigral Ljudski demokratični cirkus Sakešvili Roka Vilčnika Rokgre. FOTO: Elena Lialina

Prijateljski začetki

Prav druženje in prijateljstvo sta dejansko ustvarila ta festival, ki je dobil ime po dr. Antonu Novačanu, slovenskem politiku, dramatiku in pesniku, ki se je rodil v Zadobrovi pri Celju. Kot razlaga Medvešek, se je srečanje ljubiteljskih gledališč rodilo iz ljubezni do druženja in odrskih desk: »Pred tridesetimi leti so bile zelo močne prijateljske vezi predvsem z ljutomerskim gledališčem in gledališčem Toneta Čufarja z Jesenic, na neki način so bili prijateljski soustanovitelji festivala.« Obletnico bodo letos počastili tudi s posebnim videom, ki ga bodo predvajali na odprtju. V njem so spregovorili tisti, ki so sodelovali na samem začetku, snemali so v Celju, Ljutomeru in na Jesenicah.

Festival bo sklenila predstava Jacka Sharkeyja Kar v vrsto, prosim v izvedbi Ta bol' teatra KPD Josip Lavtižar iz Kranjske Gore. FOTO: arhiv Gledališča Zarja

»Najljubša mi je bila zgodba gospoda z Jesenic, ki se je spominjal, kako so bili vedno navdušeni nad pogostitvijo, ko so prišli v Zarjo. Zmeraj se je veliko jedlo. Potem so se obremenjevali, kaj dati Celjanom, ko bodo prišli na Jesenice. Kako bi se sploh lahko približali hrani v Celju? In se je domislil, da bi mogoče za spremembo, da ne bi bila vedno pražen krompir in pečenka, jedli mehiško. Vse se je dogovoril z mehiško restavracijo, da bodo takosi in tortilje. Po predstavi so šli s Celjani tja, nakar začnejo natakarji nositi pražen krompir in pečenko! Izkazalo se je, da je direktor njihovega teatra rekel, da prihajajo ljudje z vasi in da ne bodo jedli ničesar drugega kot pražen krompir in pečenko. V bistvu je imel pa direktor to tako rad, da si je 'zrihtal' večerjo (smeh).«

Stiki ostajajo še danes. Ljubiteljska gledališča obiskujejo tudi druge predstave prijateljskih gledališč, ne le na festivalih, na Novačanovem festivalu pa se trudijo, da bi vzgajali tudi to kulturo druženja, še pove Medvešek: »Pripravimo pogostitev, torej pogoje, da se lahko ustvarijo neke energije, ki se lahko sprevržejo v prijeten večer. Ampak od nikogar ne zahtevamo, da žurira z nami. Se pa trudimo, da to vzpostavimo (smeh).«