Pobuda za ustanovitev Kulturno-umetniškega društva SNG Kranj, ki deluje od lani, se je rodila iz pogovorov igralca Igorja Korošca, magistra gledališke in filmske igre, z umetniki, ki so tako kot on študirali in ustvarjali v tujini ter se nato vrnili v Slovenijo. Ob vrnitvi pa so spoznali, da je delo težko dobiti, spoprijeli so se z več ovirami. Ugotovili so, da v Sloveniji avdicij skoraj ni, da je trg majhen in da nimajo ustvarjenih mrež in poznanstev, zato društvo vidijo kot odskočno desko: priložnost za delo in svobodno umetniško ustvarjanje.

»Tujina človeka obogati z drugačno perspektivo, z drugačnim pogledom tako na življenje kot na ustvarjanje. Vsak naš član, ki je odšel v tujino, je prinesel domov drugačno znanje, ki ga je po prihodu morda težje uporabiti v domačem okolju,« je za Delo pojasnil Igor Korošec. Sam je najprej študiral v Rusiji, potem je dve leti delal v SLG Celje, nato pa odšel v Los Angeles, kjer je živel in delal 22 let.

Zaradi želje po ustvarjanju na visokem nivoju je Korošec primanjkljaj, ki ga je kot igralec občutil po vrnitvi v Slovenijo, spremenil v priložnost. Spoznal je, da v tujini šolani umetniki po vrnitvi v Slovenijo doživljajo podobno, zato se je odločil te umetnike povezati med seboj. Začelo se je s peščico ljudi in v nekaj mesecih je ideja prerasla v društvo, v skupnost raznovrstnih umetnikov, ki želijo ustvarjati kulturo za širše množice. Tako zdaj društvo združuje profesionalne ustvarjalce s področja uprizoritvenih umetnosti in filmskega sveta: od igralcev in scenaristov do kustomografov in tržnikov. Namen društva je, kot pravijo, širiti kulturo in umetnost med čim širši krog ljudi in s tem potrjevati pozitivno, vitalno ustvarjalno poetiko, ki ponuja nova obzorja in vsebine, ki navdihujejo, polnijo človeka. Predstavljamo zgodbe štirih članov društva.

Uršula Vratuša Globočnik, dramska igralka, novinarka, prevajalka

Diplomirala je na Gledališkem inštitutu Borisa Šukina pri Teatru Vahtangova v Moskvi. Takrat jo je tja vodila ljubezen do igre, ideja, da gre pri študiju za alkimijo, da se študij igre edini izmuzne kontroli razuma, drugače kot vsi drugi študijski programi, za katere je imela dovolj točk, a premalo ljubezni. »Predstavljala sem si, da me bodo na akademiji naučili čutiti, govoriti o presežnem, preklinjati, menjati maske. Ko zdaj gledam nazaj, je bila (ruska) kulturna izkušnja še veliko močnejša od znanj. Za ta življenjski preobrat se moram zahvaliti dramski šoli Satirikon, kjer mi je mentorica omogočila najprej udeležbo na poletni gledališki šoli, potem smo se skupaj pripravljali na sprejemne. Sprejeta sem bila na dve moskovski akademiji, izbrala sem gledališče po metodi Vahtangova, kjer je bolj poudarjena prazničnost gledališča, več je fizičnih elementov.

V Moskvi so se odpirale zanimive priložnosti, saj mesto kar kipi od avdicij, v četrtem letniku študija se je kar ves naš razred hodil kazat po gledališčih. A tudi konkurenca je ogromna.« V Slovenijo se je vrnila zaradi covida, potem pa se je odločila, da ostane, ker je bila noseča. Med porodniško je magistrirala na AGRFT iz dramske igre, izpeljala nekaj manjših projektov. Želi si, da bi jih bilo več, in morda je njena glavna ovira občutek, da ni del pravega »kroga«. »No, to ni le občutek, ampak dejstvo, saj je v Sloveniji malo, skoraj nič avdicij, kar pomeni tudi malo priložnosti. Vem, da ni tako le v našem poklicu, in verjamem, da kvalitetno in srčno delo vseeno prej ali slej dobi priznanje. Na vajah v SNG zelo uživam, od Igorja se veliko naučim. Ne predstavljam si, kaj nam bo prineslo društvo, je pa za zdaj zelo lepo.«

Domen Puš, igralec, režiser in scenarist

S filmom se je prvič srečal že pri svojem dvanajstem letu, ko so s prijatelji posneli kratki film. In takrat se je začela razvijati ljubezen do filma. Kasneje je začel obiskovati Dramsko šolo Barice Blenkuš, kjer je preživel dve leti. Tam je spoznal osnove filma in gledališča, ki so njegovo ljubezen še poglobile. Med študijem na fakulteti za upravo je režiral dva celovečerna filma, kjer je spoznal, da pri njegovem razumevanju filma nekaj manjka. »S tem spoznanjem sem se prijavil na avdicijo za dramsko šolo na Danskem. Tam sem poleg razumevanja dramske igre pridobil tudi ljubezen do gledališča. Za študij na Danskem sem se odločil zaradi fascinacije nad danskim filmom in igralci, ki imajo zanimive kariere.

Tujina me je privlačila tudi zaradi drugačnega načina življenja in pogleda na svet kot doma. Po koncu študija sem imel enake težave kot številni igralci, ki so prišli iz tujine. Te težave lahko na kratko opišemo z: Kako in kje dobiti delo? Za vrnitev domov se je odločil, ker je preprosto pogrešal čar domovine, ki ga na Danskem ni začutil. Kmalu po vrnitvi je našel društvo SNG Kranj. »Omogoča mi sodelovanje z ustvarjalci, ki želijo delati in tudi doseči visoke cilje. Glavna prednost sta prosto izražanje v društvu in varen prostor za ustvarjanje in pomoč drug drugemu. Tako se je v SNG Kranj ustvarila skupnost umetnikov na področju filma in gledališča.«

David Logar, glasbenik in igralec

Strast do glasbe in igralstva je združil s študijem Actor-Musicianshipa na University of West London. Primarno je bil študij usmerjen v gledališko igro v povezavi z glasbo in petjem. V Sloveniji takšnega študija žal ni, zato se je odločil za študij v Angliji, ki mu je bila od nekdaj privlačna zaradi jezika. »Angleščina je eden izmed najbolj pogosto govorjenih jezikov na svetu. Tudi sam trg je temu primerno večji in deluje na principu avdicij in agentov. Na vsako avdicijo, pa naj bo za še tako majhno ali slabo plačano vlogo, se prijavi veliko število kandidatov. V Angliji stalni gledališki ansambli ne obstajajo več. Zato je za mlade igralce kljub toliko priložnostim težko najti delo, saj je konkurenca zelo velika. Oviro predstavlja tudi jezik, saj je veliko projektov, kjer zahtevajo angleški ali ameriški naglas.«

Slovenija bo vedno njegov dom, zato je globoko v sebi vedel, da je v tujini iskal predvsem znanje. Že po nekaj letih je začutil, da noče vse življenje ostati v velemestu. Zato se je po petih letih vrnil v Slovenijo. »Hitro sem opazil, da je slovenski igralski trg veliko manjši in bolj zaprt od angleškega. Težje je priti do avdicij in za veliko projektov jih sploh ni. Zato sem zelo hvaležen društvu SNG Kranj, da mi je ponudilo priložnost, da lahko igram v eni izmed abonmajskih gledaliških iger in se srečujem z drugimi ustvarjalci, ki so pridobivali znanje v tujini. V društvu SNG Kranj lahko svobodno razvijam tudi svoje kreativne projekte.«

Tina Skvarča, igralka in francistka

Po študiju francoščine je nadaljevala študij dramske igre na Akademiji umetnosti v Beogradu in leta 2021 z vlogo v uprizoritvi Revizor diplomirala v razredu Milana Neškovića in Nikole Rakočevića. Balkansko gledališče in film, ki imata bogato tradicijo, sta jo od nekdaj navduševala in pripeljala do pomembne odločitve, da se preseli v Beograd in se vpiše na študij dramske igre. Nato se je vrnila domov in lani izvedla magistrsko predstavo Pljuča angleškega dramatika Duncana Macmillana na ljubljanskem AGRFT. Že med študijem je nastopila v Beograjskem narodnem gledališču, poleg tega pa odigrala v nekaj študentskih filmih, ki so prejeli kar nekaj nagrad tako doma kot v tujini. Trenutno se pripravlja na snemanje serije o nobelovcu Ivu Andriću v Beogradu, kjer bo nastopila z igralcem Tihomirjem Stanićem. Pripravlja pa tudi svojo novo predstavo, ki se dotika tematike spolnega nasilja.

Po končanem študiju se je odločila, da se vrne domov. Tu se je začela soočati s težavami, kot so zaprtost gledališkega sistema, kjer prevladujejo zaposleni stalni igralci, kako najti ravnovesje med osebnim in umetniškim, kako izbirati med manj plačanimi in komercialnimi projekti ... Po štiriletnem študiju v tujini je želela ustvarjati v maternem jeziku in sodelovati s profesionalnimi slovenskimi filmskimi in gledališkimi ustvarjalci, zato se je vpisala na magistrski študij na AGRFT. Spoznala je, da je eno leto študija premalo, da dobro spoznaš ljudi, ki ustvarjajo v domačem okolju, da se z njimi povežeš in jim predstaviš svoje delo. Poleg tega je Slovenija majhna, vsi se poznajo med seboj in ni odprtih avdicij, ki bi se jih lahko udeležila in si s tem odprla možnost za nova sodelovanja. Prav zato se je odločila za svoj novi osebni projekt, ki pa je trenutno še v procesu. »Mislim, da mi SNG Kranj nudi odlično možnost za ustvarjanje z isto mislečimi umetniki. Prav tako sem prepričana, da mi bo povečal prepoznavnost in s tem odprl vrata za nove projekte.«