Človek gre naprej, ker pač mora

»To zame ni bila samo predstava. Tudi za Borisa ne. To je bila zelo lepa izkušnja. Tudi za Gorana, ki se je vključil v ustvarjanje nadaljevanja. Imeli smo se radi. Včasih se to zgodi v gledališču – magija,« je povedal igralec Francesco Borchi, ki je lani na Primorskem poletnem festivalu v režiji Borisa Cavazze izvedel angleško monodramo Stena v morju. Ta je dobila nadaljevanje, ki ga je napisal Goran Vojnović.
 

Premiera Morja sten bo jutri zvečer v Gledališču Koper. Gre za predstavo, ki vključuje omenjeno predstavo, oziroma za dve monodrami. V prvem delu bo – enako kot prej – nastopil Borchi, v drugem pa bi moral Boris Cavazza, a ga bo zaradi nepričakovane bolniške odsotnosti nadomestil Aleš Valič. Oba dela je režisersko podpisal Cavazza.
 

»Študij predstave Stena v morju je bil močna izkušnja. Če greš res noter v tekst  - no, saj je vedno tako, ampak včasih je več, če razumete – greš globoko vase, vse do svoje duše,« razlaga Francesco Borchi, igralec iz italijanskega Carmignana v Toscani, ki danes živi v Ljubljani.
 

Zgodba je zelo realistična
 

»Zgodba ni prav nič zlagana, je zelo realistična in tako lepo napisana; govori o nečem, kar je zelo preprosto, hkrati pa zelo zapleteno – kot je življenje,« je poudaril. Vloga se ga ni le dotaknila, temveč je občutil celo bolečino. To, da boli, te po njegovih besedah lahko spremeni in oblikuje kot igralca ali človeka. »Boris, ki je res odličen režiser, je hotel isto zgodbo povedati z drugega zornega kota – z vidika tasta, ki v originalnem delu ne nastopa, temveč o njem govori zet – tega igram sam,« je dodal. Originalni tekst je napisal angleški dramatik Simon Stephens. Igro so v času epidemije spletno uprizorili tudi v SNG Drama.
 

»Moj lik, Alex, se sprašuje, zakaj se mu je zgodilo, kar se mu je, in tega ne more sprejeti. Za razliko od tasta – Arthurja – nima odgovorov in ne verjame v Boga,« je razkril Borchi, ki je z Vojnovićem in Cavazzo prvič sodeloval pri filmu Piran –​ Pirano iz leta 2010. Zgodbo Alex pripoveduje v fragmentih – o srečnem odnosu z ženo in hčerjo, počitnicah na južni francoski obali pri tastu Arthurju, nekdanjem vojaškem uslužbencu, s katerim rad spregovori o vsem, od tenisa do obstoja Boga, pa tudi o tragediji, ki je usodno zaznamovala družino.
 

Vlogo, ki bi jo moral odigrati­ ­Cavazza, bo prevzel Aleš Valič. »Zdaj je tudi on del ekipe in prepričan sem, da bo odlično opravil svoje delo,« je zatrdil.
 

Cavazzo je zanimal odgovor
 

»Francesca sem takoj videl v tekstu Stena v morju. To, da je Italijan, ni težava, lahko je tudi prednost, saj z naglasom liku nekaj doda.« Zadevo je potegnil naprej Boris Cavazza. Ko se je s predstavo ukvarjal kot režiser, je začutil, da bi rad stopil na oder in podal svoj odgovor na originalno zgodbo.
 

»Ena predstava se prelije v drugo, brez presledka. Gre za pogled z drugimi očmi,« je povzel Aleš Valič. »Zanimiva je vzporednica med tem, kako človek doživi tragedijo tujih ljudi, in po tem, ko se nekaj takega zgodi njemu oziroma njegovim bližnjim. A na koncu gre človek naprej, ker pač mora. To pravi. Tako pravi tudi moj lik v predstavi,« je omenil.