Naj otroci še verjamejo v Božička?

Koprsko gledališče v letošnji­ ­sezoni postavlja v ospredje ­otroka, ki po besedah direktorice Katje Pegan simbolizira podaljšanje človeške vrste oziroma naše poti »proti večnosti«, hkrati pa nastavlja ogledalo odraslim. ­Nocoj bodo uprizorili slovensko premiero Laponske, igre izpod peresa katalonskih avtorjev ­Cristine Clemente in Marca ­Angeleta. Gre za preplet komedije in drame, dogajanje pa sproži na videz banalno razkritje: štiriletnica petletnemu bratrancu pove, da Božička ni – so samo starši.

»Začenjamo novo sezono, ki naj bi bila spet normalna,« je uvodoma dejala Katja Pegan, ki je sicer omenila, da so v okviru otroškega festivala Pri svetilniku – ta se pravkar izteka – v gledališče pripeljali več kot 7000 šolarjev, in to kljub težavnim razmeram, povezanim z epidemijo. Izpostavila je tudi letošnjo novost, da iz Pirana, Lucije in Izole v Koper na gledališke predstave vozi »artbus«.

Pravica do čarobnosti v negotovem svetu

»Tekst je zelo inteligentno napisan, duhovit in aktualen,« je prepričana režiserka Nenni Delmestre, ki prihaja iz Hrvaškega narodnega gledališča Split in s koprskim gledališčem sodeluje že šestič. To predstavo je predhodno postavila na hrvaški oder. Igro so prvič uprizorili v katalonskem gledališču pred tremi leti, režirala sta jo avtorja sama. »Živimo v časih, ki so polni negotovosti, kar je težko že za nas, odrasle, kaj šele za otroke. Ves čas smo bombardirani s slabimi novicami in strahom, kaj bo v prihodnosti. Postavlja se vprašanje, ali vzgojo zastaviti v smeri, da otroke čim prej navadimo na ta strašni svet, v katerem živimo, ali pa jim odpreti pot domišljije ter jim omogočiti, da še naprej ostanejo otroci,« je povedala reži­serka. S tem se v zgodbi ukvarja dvoje staršev, ki imajo po enega predšolskega otroka in vsak po svoje utemeljujejo, ali je prav razkriti – ali nerazkriti – »resnico« o Božičku.

To vprašanje odpre druge pomembne teme, povezane z družino, odnosi in medsebojno ljubeznijo. Slednja po režiserkinih besedah na koncu vendarle prevlada in reši njihov mali svet. »Upam si trditi, da je ljubezen rešitev za ves svet,« je dodala.

Scenografija poudarja »otroško prevlado« v družinskem domu. Otroci so sicer prisotni le kot glasovi iz sosednjega prostora. FOTO: Jaka Varmuž/Gledališče Koper

Predstava se poigrava tudi s kulturnimi razlikami med severom in jugom, kar je ponazorjeno s primorskim dialektom v odnosu do splošnopogovorne slovenščine. Na obisk k sestri, ki je poročena s Fincem na Laponskem, pride Primorka Monika z družino. Njena želja je predvsem, da bi sinu omogočila čarobno doživetje Božičkove dežele s »pravim« Božičkom, a ji načrt z omenjenim razkritjem prepreči mala nečakinja. Te starši niso ­hoteli zavajati s pravljicami, ampak so izbrali pristop racionalne razlage vsakega pojava. V nadaljnjem razpletu se pokaže, da imajo finski starši druge, resnejše skrivnosti pred hčerko, ki jih dotlej niso hoteli razkriti. Naelektreno ozračje med paroma za trenutek razblini severni sij ali aurora borealis, ki omogoča hkratno sprejemanje ­racionalnih dejstev in čara iluzije.

V osmih dneh do usvojitve glavne vloge

Zapletle so se tudi priprave na predstavo, saj je zbolela glavna igralka Tjaša Hrovat in jo je morala le osem dni pred prvo uprizorit­vijo zamenjati Urška Taufer. »To je bil mali čudež, saj se je morala igralka v tako kratkem času na­učiti devetdeset strani teksta ter ga interpretirati! Kaj takega vidim prvič v življenju,« je zagotovila Nenni Delmestre. Zasluga za to gre po njenem tudi zelo dobremu sodelovanju igralske ekipe, v kateri so v glavnih vlogah še Luka Cimprič (Robi), Nika Rozman (Nela) in Rok Matek (Olavi).