V nadaljevanju preberite:

V nasprotju s presežnimi zgodovinskimi dramami, kot je Nolanov Oppenheimer, v katerem so prikazani dogodki dramaturško umerjeni in nanizani s sporočilom v mislih, Napoleo​n nima jasnega čustvenega vrhunca ali sporočilnega smotra, zato deluje, kot bi bil brez odgovorov o lastni tematiki. Je Napoleonov padec povzročil ponos? Napuh? Lažna genialnost? Ali neustavljivost konservativnih sil monarhične Evrope? Se je zares zavzemal za mir in širjenje revolucionarnih idej ali je bil zgolj prevarant v prevelikih čevljih?

Vse te potencialne interpretacije so v filmu nakazane, a se scenarij skoraj vsakič odvrne od njih ter se o kontroverzni figuri, okoli katere se vrti, raje previdno (ali nevedno) odloči molčati.