Literature sveta knežje mesto spreminjajo v knjižno

Festival literature sveta – Fabula­ bo s sloganom Izkrivljena resničnost osrednje prizorišče postavil­ v Celju, dogodki bodo tudi v Ljubljani, Mariboru in manjših slovenskih mestih. Kot je povedal programski direktor Beletrine Aleš Šteger, ne gre za selitev, ampak za širitev, celjski župan Matija Kovač pa je dejal, da je to priznanje mestu, ki je literaturi zelo naklonjeno in se denimo z Veronikino nagrado poklanja poeziji.

»Gre za tektonski premik v zgodbi Fabule,« je poudaril direktor založbe Beletrina Aleš Šteger na včerajšnji novinarski konferenci v Osrednji knjižnici Celje, ki je poleg Beletrine in Cankarjevega doma partner festivala. Spomnil je, da je Fabula že v preteklosti gostovala v Celju, a tako velikega premika še ni bilo.

Zgodbe Festivala literature sveta – Fabula bodo letos obogatile Celje. FOTO: Marko Pigac/MP Produkcija

Uradno odprtje bo 6. marca v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, kjer bodo nastopili vsi osrednji gostje: britanska avtorica ganskega rodu Sharon Dodua Otoo, japonska pisateljica Yoko Tawada, mehiška avtorica Guadalupe Nettel, hrvaška pisateljica Dora Šustić in italijansko-pakistanski avtor Saif ur Rehman Raja. Pogovor z njim bo v Plesnem forumu Celje ob zaključku festivala 21. marca, po plesni predstavi ONO, Saif ur Rehman Raja bo s tem sklenil tudi rezidenčno bivanje v Celju. Pogovori z osrednjimi gosti bodo tudi v ljubljanskem Cankarjevem domu, dan po gostovanju v Celju. Podrobnosti programa festivala boste lahko prebrali v jutrišnjem Delu.

Celjska Fabula

Festival je že vstopil v Celje. V tamkajšnji knjižnici je namreč že postavljena instalacija Napiši svojo fabulo!. Gre za magnetno steno, na kateri lahko obiskovalci s premičnimi besedami, črkami in simboli sestavljajo povedi, jih spreminjajo ter tako oblikujejo nove zgodbe. V njej najdemo citate iz del Fabulinih avtorjev, slovenskih in tujih pisateljev ter celjskih literatov. Med njimi denimo citat iz drame Herman Celjski Antona Novačana: »Kdor nosi zvezde v svojem grbu, ta naj se tudi dviga k zvezdam.« V knjižnici je tudi že Fabula Fotelj, ki omogoča obiskovalcem, da se potopijo v svet literature, v neposredni bližini knjižnice na Savinjskem nabrežju so postavili mestno poslušalnico Literature sveta. Tam bodo lahko obiskovalci vse leto poslušali izbrane odlomke del letošnjih Fabulinih avtorjev.

Na festivalu bo tudi vodeni ogled po razstavi o svetovni popotnici in pisateljici Almi M. Karlin. FOTO: Marko Pigac/MP Produkcija

V bogatem spremljevalnem programu bodo tudi sobotne bralne matineje v domovih za starostnike, v celjskem Kinu Union bodo pripravili večere s filmi, ki so nastali po knjižnih predlogah. Legendarni Kiosk K67, tokrat Fabula Kiosk, bo od 5. do 21. marca na Krekovem trgu popup knjigarna. Mlado ustvarjalno energijo in literarno navdihnjen oblikovalski proces bodo v projektu Fabula med platnicami predstavili v Celjskem mladinskem centru. Dijaki Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Šolskega centra Celje so namreč ustvarili unikatne knjižne ovitke, navdihnjene z deli tokratnih Fabulinih avtorjev. Posebno doživetje bo tudi glasbeni dogodek v Mestu pod mestom, kjer obiskovalci dodobra spoznajo veličino rimske Celeie, ko bodo učenci Glasbene šole Celje, ekipa festivala Fabula in dramski igralci prepletli moč literature in glasbe.

Fabula bo prišla do vseh tudi na mestnem avtobusu Celebus. V notranjosti avtobusov bodo namreč QR-kode, prek katerih bodo potniki lahko dostopali do odlomkov izbranih sodobnih evropskih romanov iz projekta Novel EU.

Kultura in Celje

Mesto ob Savinji v zadnjem času postavlja kulturo v strateškem smislu v središče aktivnosti, je povedal celjski župan Matija Kovač. »Zavedamo pa se, da brez konstantnega razvoja, razmišljanja o tem, kako kulturo obdržati v fokusu Celjank in Celjanov ter drugih prebivalcev regije, ki gravitirajo na naše mesto, takega položaja ni mogoče ohranjati.« Tako so v Celju kulturno dogajanje »raztegnili« na vse leto. Kovač je spomnil na pred kratkim končan odmeven festival Dnevi komedije v SLG Celje, marca prihaja Fabula, aprila pevski festival, ki ga postavljajo na raven, kakršno je imel pred desetletji. »Želimo si vzpostaviti še festival, ki bo posvečen popotnici in pisateljici Almi M. Karlin. Lani je svoj domicil v Celje preselil tudi festival stare glasbe Seviqc,« je povedal Kovač.

Pevski praznik prihaja v knežje mesto

Tudi literatura je že doma v Celju. Ne nazadnje je tu že skoraj sto let sedež najstarejše slovenske založbe Celjska Mohorjeva družba, ki je še precej starejša. Mesto Celje podeljuje Veronikino nagrado za poezijo, poezija je našla svoj prostor tudi na festivalu Izrekanja pri Osrednji knjižnici Celje. Ta ima tudi sicer številne literarne dogodke in tudi tokrat bo pomemben del dogajanja Fabule prav tam, je pojasnila direktorica Polonca Bajc Napret. »Veseli nas, da se nam je pridružilo tudi šest drugih knjižnic na celjskem območju, in sicer knjižnice Laško, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, Žalec in Velenje. V teh in naši, celjski, bomo gostili slovenske avtorje, ki bodo nastopili v okviru Fabulinega izbora. Novost literarnih dogodkov v celjski knjižnici bo tudi tolmačenje v slovenski znakovni jezik.«

Zgodbe mesta

Aleš Šteger je na vprašanje, na kaj pomisli ob omembi celjskih literatov in literature, povezane s Celjem, z nasmehom izstrelil: »Na Celje me vežejo spomini na Kljub, kamor so celjski literati redno zahajali in kjer smo imeli nepozabne noči in jutra.« Kljuba že nekaj let ni več. Turistični vodnik, umetnostni zgodovinar in Celjan Matija Plevnik, ki je včeraj vodil po mestu, je povedal, kdo je klubu v ime vtaknil J: »To je bila Celjanka Lila Prap, ki ima izreden dar ne le za otroške ilustracije in pisanje pravljic, ampak tudi za podeljevanje imen. Tako je tudi botra krčme TamKo­Učiri, ki je jedro 'osončja' Umetniška četrt. Potem ko se je dogajanje iz mesta selilo na obrobje, kjer so nakupovalna središča, je bilo veliko praznih prostorov v mestu, ki so jih v sodelovanju s Centrom sodobnih umetnosti Celje dali v brezplačen najem ustvarjalcem.«

»Ni me silila želja po pustolovščini, temveč klic zadane naloge«

Čeprav v literaturi kraljujejo črke in besede, danes, ko govorimo o literaturi, velikokrat trčimo ob številke. Tudi pri tem je Celjanka Alma M. Karlin fenomen. Svetovna popotnica je pot okoli sveta, ki jo je opravila v osmih letih (1919–1927) in jo je v celoti financirala sama s svojim delom, popisala v trilogiji Samotno potovanje. Prvi del je izšel leta 1929. Ta in drugi del sta bila razprodana, s ponatisi je bilo skupaj izdanih 80.000 izvodov. Nemci so Almo M. Karlin leta 1931 kot raziskovalko objavili na namiznem koledarju, ki je bil posvečen uspešnim in ustvarjalnim ženskam. Dve leti pozneje so o njej poročali v New York Timesu, zapis je nastal tudi v San Francisco Chroniclu. Razstava o njej in njeni poti v Pokrajinskem muzeju Celje bo obiskovalce Fabule gotovo navdušila.

Zgodbe mesta, ki postaja knjižno, so v številnih kulturnih institucijah, Pokrajinskem muzeju Celje in Muzeju novejše zgodovine Celje ter vseh njunih izpostavah, posebej lahko opozorimo na Fotohišo Pelikan. Kakšno zgodbo bo zapisala Fabula, bomo ocenili čez nekaj tednov. A celjskega župana ne skrbi: »Celje je mesto, ki ima polne dvorane, tako na koncertih resne glasbe kot na literarnih dogodkih, ima polne dvorane na odprtjih zgodovinskih razstav, predavanjih, teoretskih dogodkih. Prepričan sem, da bo festival, posvečen romanopisju, med tem občinstvom doživel topel sprejem.« Aleš Šteger je poudaril, da je treba biti odprt do ljudi, ki tu živijo, ustvarjajo in narekujejo zgodbe, ki so v zraku in jih osmišljajo za vse bodoče rodove. »Temu je namenjen festival. Ne zgolj historičnemu obnavljanju, ampak osmislitvi današnjega trenutka. Upam, da je to prelomna točka s prvo izdajo festivala, da se bodo avtorji, prevajalci, vsi, ki so vezani na krvotok ustvarjanja knjig, iz Celja in te regije, priključili, prišli z idejami. Da bomo skupaj rasli.«