Neomejen dostop | že od 9,99€
Svetovna popotnica Alma M. Karlin se bo 27. junija vrnila na svojo ljubljeno Japonsko. Pokrajinski muzej Celje (PMC) bo ob 100. obletnici prihoda Karlinove v deželo vzhajajočega sonca v ponedeljek v Nemškem kulturnem centru v Tokiu o njej odprl razstavo, ki bo hkrati ključni dogodek ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Japonsko. Razstava bo na Japonskem, tako kot je bila pred stotimi leti Alma, eno leto.
Razstavo Japan at last! (Končno Japonska!) je pripravila Barbara Trnovec, kustosinja v PMC. Gre za japonsko-angleško razstavo, v katero so vključili nekatere originalne nemške citate Alme Karlin. Trnovčeva je razstavo delno zasnovala na prvi znanstveni monografiji o življenju in delu svetovne popotnice Neskončno potovanje Alme M. Karlin, katere avtorica je sama in ki je skoraj razprodana. »Moj cilj je bil čim bolj celovito in čim bolj poglobljeno približati res osupljivo in inspiracijsko zgodbo Alme Karlin Japoncem,« je o razstavi pojasnila Trnovčeva.
Razstavo spremlja japonsko-angleški katalog in je popolnoma nova. Na njej pa ne bodo razstavljeni predmeti, saj bi to postavitev znatno podražilo. Tako je Trnovčeva zasnovala poseben kabinet čudes: »Plemiči, bogati meščani so jih imeli in tudi Alma Karlin je imela zelo podobno omaro s predmeti, ki jih je prinesla s poti. V tem kabinetu čudes je del njene zbirke predstavljen na zelo atraktiven način in verjamem, da bo to nagovorilo ljudi.« Dodala je, da so kabinet čudes zasnovali z dvema panojema, ki tvorita nekakšno omaro, na njiju pa so fotografije najpomembnejših predmetov in same Alme Karlin, ki so obdelane tako, da delujejo, kot da bi bile postavljene na poličke znotraj omare.
Razstava, ki so jo načrtovali že za čas olimpijskih iger, bo po različnih japonskih mestih potovala do julija 2023. Slovenska veleposlanica v Tokiu dr. Ana Polak Petrič je dejala, da je razstava zelo pomembna, saj je pred sto leti redko kdo pripotoval od tako daleč na Japonsko, če sploh kdo. Dodala je, da meni, da bo japonska javnost cenila Almine potopise, spomine in njena opažanja japonske družbe.
Karlinovo so namreč Japonci navdušili, je razložila Trnovčeva: »Navdušena je bila nad načinom, kako vljudno in nekoliko distancirano komunicirajo. Všeč ji je bila japonska pokrajina, blizu ji je bila japonska umetnost.« Dodala je, da le na Japonskem ni imela občutka nesprejetosti.
Polak Petričeva je še poudarila, da bodo ob razstavi pripravili več dogodkov in predavanj, ter opozorila na Almo Karlin kot žensko vzornico v tistem času in tudi danes. Dodala je, da je pomembno, »da se jo predstavi kot svetovljanko, da je res državljanka sveta«. Prvi odzivi tuje javnosti na zgodbo Alme Karlin, PMC je z drugo razstavo o njej še januarja gostoval na Dunaju, so izjemni, kar Trnovčeve ne preseneča: »To potrjuje, kar že dolgo trdim, da njena zgodba nikakor ni regionalna, lokalna, slovenska zgodba, ampak gre za zgodbo svetovnega formata.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji