V nadaljevanju preberite: 

Učiteljica, pesnica, pisateljica, dramatičarka, publicistka, prevajalka in urednica Marica Gregorič Stepančič (1874–1954) se v slovensko literarno zgodovino vpisuje kot pionirka ženskega gibanja v Trstu, vedoželjna popotnica ter pikra, duhovita in mojstrska pripovednica.

Pisati je začela že v četrtem letniku učiteljišča, kjer jo je spodbujal in bodril goriški profesor slovenščine, jezikoslovec in poznejši urednik Ljubljanskega zvona Viktor Bežek, v letih 1894 in 1895 pa je svoje prispevke začela objavljati v dunajski reviji Vesna. »Že doma sem bila najbolj neugnana in vselej sem hotela uveljaviti svojo voljo. To se je očitovalo tudi v šoli in profesor Bežek mi je nekoč rekel: 'Ne zaslužite, da vas vzamem v obrambo, ampak vas bom, ker ste pridni v pisanju. Le glejte, da boste pisali naprej.' Kadar je umrl, sem se domislila tega in postalo mi je vodilo,« je pred svojim osemdesetim rojstnim dnem pripovedovala tržaški učiteljici, novinarki in pisateljici Mari Samsa.