Jenkova nagrada Nataši Velikonja za zbirko Prostor sredi križišč

Društvo slovenskih pisateljev je letošnjo Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let podelila Nataši Velikonja za zbirko Prostor sredi križišč (Škuc). Prejemnico nagrade je strokovna žirija razglasila na nocojšnji slovesnosti v Mestni knjižnici Kranj.

Kot je ob prejetju nagrade povedala Velikonja, je s pesniško zbirko v tej dobi norosti, destrukcije, blaznosti in padca racionalnosti iskala kanal svetlobe, ki bi jo ohranil pri zdravi pameti, in našla ga je v ljubezni. »Ne samo v ljubezni med dvema osebama, ampak v nekem širšem pomenu besede, v ljubezni kot konceptu,« je izpostavila.

Pesmi v drugem delu nagrajene zbirke izražajo voljo do življenja, željo po iskanju lepega, pri čemer pesnica zapiše, da premalo pišemo o lepoti. FOTO: promocijsko gradivo

Pojasnila je, da ji pisanje predstavlja intelektualno dejanje in tudi način politizacije sveta, bodisi kot oblikovanje nekih novih zamišljenih realnosti bodisi kot kritika obstoječe.

»Skladno z mojim močnim občutenjem lastnega bivanja v svetu je pisanje oziroma kakršnokoli intelektualno dejanje zame dobesedno telesna nuja. Je, upam, da kar pogosta, reakcija človeka v družbi, ki ni najbolj prijazna, kjer je ogromno homofobije, rasizma, šovinizma, seksizma in to je moj način akcije,« je poudarila Velikonja.

Kot je v obrazložitvi Jenkove nagrade zapisala žirija, je zaokrožena in premišljeno zgrajena pesniška zbirka Nataše Velikonja sestavljena iz sedmih vsebinskih sklopov, v katerih je pesnica v ospredje postavila iskanje ljubezni.

Na začetku se lirska subjektka, ki biva v urbanem okolju, zaznamovanem z individualizmom in hitrimi prehajanji, srečuje z obupom in dvomom. V ospredje postavi svojo ranljivost, spregovori tudi o žalosti. »A prav zmožnost brezkompromisnega soočanja z lastnim notranjim dogajanjem, z bolečino, praznino in z vsem, kar je prisotno, odpre polje za nastanek novega - za spremembo,« je navedla žirija.

Pesmi v drugem delu nagrajene zbirke izražajo voljo do življenja, željo po iskanju lepega, pri čemer pesnica zapiše, da premalo pišemo o lepoti. »Pretočen pesniški jezik bralca ponese na svojih brzicah v slikovite prostore intime, kjer ljubimka lirski subjektki ves večer popravlja rdeč šal. Kjer ljubezen 'lovi' ali 'odloži trenutek' in se bohoti v vsej svoji silovitosti, tuzemski kompleksnosti in presežnosti,« je še zapisala žirija.

Ela Potočnik: Živimo za tisto, kar ostane

Žirija v sestavi Alja Adam kot predsednica ter Franci Novak, Klarisa Jovanović, Ivan Dobnik in lanska dobitnica Jenkove nagrade Nina Dragičević je tokrat izbirala med približno 150 pesniškimi zbirkami. Izbrala je štiri nominirane pesniške zbirke, ki v svoji edinstvenosti in posebnosti izstopajo med številčnimi novoizdanimi zbirkami.

Za Jenkovo nagrado, visoko priznanje pesniški govorici, je žirija nominirala zbirke Aktivistovi zapisi Braneta Mozetiča (Škuc), Orodje za razgradnjo imperija Jerneja Županiča (LUD Literatura), Prostor sredi križišč Nataše Velikonja (Škuc) in Selišča Kristine Kočan (Litera). Vse nominirane pesniške zbirke so na nocojšnji slovesnosti tudi predstavili.

Nagrada, poimenovana po pesniku Simonu Jenku (1835-1869), je stanovska nagrada Društva slovenskih pisateljev, ki jo je tokrat podelilo že 37. leto zapored. Predsednik društva Dušan Merc je izpostavil, da je v vseh teh letih skozi sita komisij šlo ogromno pesmi, estetik in poetik ter dosežkov posameznikov. Gre za celo serijo različnih govoric, diskurzov, odnosov do jezika in do sveta.

Jenkovo nagrado vsako leto podelijo na obletnico njegovega rojstva, ko se zaključijo tradicionalni Jenkovi dnevi. Kot je dejal kranjski župan Matjaž Rakovec, je bil Jenko eden najvplivnejših slovenskih pesnikov, čeprav je umrl pred 34. letom starosti. Z Jenkovimi dnevi ohranjajo njegovo bogato zapuščino. Sodobni pesniki, ki jim ne manjka ustvarjalnih idej in isker, pa, kot je poudaril Rakovec, nadaljujejo tradicijo slovenskega naroda kot naroda izbrane in lepe besede.