Cankarjeva nagrada Mojci Kumerdej za Gluho sobo

Četrto Cankarjevo nagrado za najboljše izvirno literarno delo minulega leta, ki si so jo kot poklon Ivanu Cankarju ter sodobni slovenski književnosti leta 2019 zamislili Slovenski center Pen, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in ZRC SAZU v sodelovanju z občino Vrhnika, je sinoči v Cankarjevem domu na Vrhniki prejela pisateljica in kritičarka Mojca Kumerdej.

Petčlansko strokovno žirijo je prepričala z zbirko kratkih zgodb Gluha soba, ki je izšla pri založbi Goga, poleg nje pa so bili za nagrado nominirani še Katja Gorečan s poetičnim romanom Materinska knjižica, Lado Kralj z romanom Ne bom se več drsal na bajerju, Adriana Kuči z romanom Ime mi je Sarajevo in Mirana Likar z zbirko kratkih zgodb Ženska hiša. »Nagrade sem zelo vesela, ob tem pa bi želela iskreno čestitati vsem svojim sonominirankam in – preko Jožice Avbelj – tudi lani preminulemu Ladu Kralju,« je povedala lavreatka takoj po razglasitvi.

Samota se pretvarja v pošastno osamljenost

»V osmih kratkih zgodbah v Gluhi sobi – paradoksalno – vrvi od glasov. Bolj kot iz podob so namreč stkane iz dialogov ali samogovorov človeških in nečloveških entitet, na primer bankovca, rastlin, predmetov v stanovanju ali avtomobila. Prostori v zgodbah niso podrobneje nakazani, v njih pa v resnici gospodari realno nezavednega in potiska like v tesnobne misli, paranojo pred drugimi živimi bitji in predmeti, v verbalno, psihično in fizično nasilje nad sabo in drugimi,« je v utemeljitvi zapisala žirija v sestavi predsednik Ivan Verč ter člani Alenka Koron, Darja Pavlič, Alja Predan in Niko Grafenauer.

In še: »Svet v njih se zdi nekam čudno zmaknjen in grozljiv, sanjski, a zato nič manj možen, če ne tukaj in zdaj, pa v bližnji prihodnosti. Avtoričina fabulativna spretnost se svobodno razrašča, uokvirja pa aktualne teme nasilja v vseh pojavnih oblikah in v vseh družbenih okoljih, celo nasilja nad rastlinami v vegetarijanski in veganski pravovernosti; kritična je tudi do patriarhalnih odnosov, mizoginije in homofobije. Univerzalno vprašanje, kaj dejansko čaka razčlovečeni svet v prihodnosti, ostaja - odprto, tako kot mnogi konci pisateljičinih zgodb.«

Mojca Kumerdej je svojo pisateljsko pot začela z romanom Krst nad Triglavom, nadaljevala s kratkimi zgodbami Fragma in Temna snov, nato ponovno prešla na roman Kronosova žetev, za katerega je prejela nagrado Prešernovega sklada, zdaj pa se je vrnila h krajši formi. Kot je v pogovoru pred podelitvijo nagrade povedala Kumerdej, vedno znova stopa na ozemlje, ki je tudi njej neznanka. Ob tem se zelo veliko ukvarja z jezikom, dokler ne najde »sublimne materialne zvočnosti«, ne začne pisati. Včasih sliši ritem, ki ustreza ideji, in ne obratno, je povedala.

Za nagrado, ki jo podeljujejo od leta 2020, se je prijavilo 49 del, kar je veliko več v primerjavi s prvim letom, ko je na razpis prispelo približno deset del. Kriteriji sicer ostajajo enaki: delo mora biti večplastno in omogočati različne interpretacije, žirija pa se osredotoča tudi na to, v kakšnem odnosu je do žanrskih konvencij.