Ženske, ki se borijo za svoje pravice

Ženski rock'n'roll ni več nekaj­ ­nenavadnega. K temu pri nas ­gotovo prispeva tudi mednarodni­ festival Dan rock žena, ki bo danes ob 21. uri v ­ljubljanskem Orto baru že petič.

Od leta 2012 festival ženskih rock skupin Dan rock žena organizirata sestri Saša in Sonja Zagorc iz skupine Hellcats, ki bo na dogodku tudi nastopila. Oder si bodo delile še s srbsko zasedbo Nemesis in Italijankami Krasue. Pri gostiteljicah Hellcats bo kot pridružena članica nastopila kitarska virtuozinja Aleksandra Stamenković (skupina Jenner) iz Beograda, kot gostja bo zaigrala mlada in glasbeno podkovana Staša Zadravec, za mikrofonom pa bo namesto Daše Makuc, ki je na porodniškem dopustu, Karmen Klinc iz skupine Rock Partyzani, ki jo je nadomeščala tudi ob prvem porodu.

Peklenskim mačkam smo v njihovem prostoru za vaje najprej postavili vprašanje, ali so feministke. Vse štiri so soglasno odvrnile, da ne. Sonja Zagorc je pojasnila, »da je v feminizmu čutiti preveliko nastrojenost proti moškim. Smo pa emancipirane ženske, ki se borimo za svoje pravice, še posebej v glasbenem poslu.« Druge so dodale, da so feministke, ki se ne borijo proti moškim, temveč za enakopravnost in enakovrednost.
 

Ženska rock internacionala

Dan rock žena je čedalje bolj priljubljen. Očitno se je splačalo vztrajati pri tem projektu. Saša Zagorc je povedala, da so, tako kot pri vseh stvareh, zelo vztrajne. »Tako je tudi pri tem festivalu, ko ob dnevu žena organiziramo festival ženskih rock skupin. Povabimo gostje tudi iz drugih držav, ker je pri nas takih skupin že zmanjkalo. Ampak se ne damo.« Sonja Zagorc je pristavila: »Vsako leto upamo, da bo do naslednjega Dneva rock žena nastala kakšna nova slovenska ženska zasedba, ki bi jo lahko povabile na festival.«

Ženske rock skupine se povezujejo prek spleta, saj je temu namenjenih kar nekaj internetnih platform. Zanimivo je, da obstaja veliko zbirateljev glasbe ženskih rock skupin, in to so večinoma moški. »Sicer pa sva se s sestro bolj po naključju znašli v ženski zasedbi. Sprva sva bili sami, igrali sva baskitaro in bobne, torej sva imeli ritem sekcijo. Če bi bili obe pevki, nama verjetno kaj takega ne bi padlo na pamet. Ko pa sva našli še kitaristko, smo se odločile, da bomo imele zgolj žensko postavo. Zdelo se nam je, da bomo zlahka našle pevko. No, pokazalo se je, da tudi to ni bilo tako preprosto,« je povedala Sonja Zagorc.


 

Mačističnost rocka

Rock je še vedno v domeni moških. Ženskam je bilo sprva odmerjeno predvsem mesto pevke. Kot inštrumentalistke so se redkeje uveljavile. Glasbeni inovator Prince je v spremljevalno zasedbo velikokrat povabil inštrumentalistke, nekaj časa je celo nastopal le ob ženski spremljavi zasedbe 3rdeyegirl.

Ženske so v slovenskem metalu zelo redke, v rocku jih je nekoliko več. V tujini je precej več ženskih rock skupin, ki so vse boj popularne, od Švicark Burning Witches do Brazilk Nervosa, ki so že nastopile v Tolminu na festivalu Metal Days. Sestri Zagorc sta povedali, da bi jih radi povabili tudi na njun festival, vendar je ta žal finančno zelo skromen.

»Hellcats smo se poimenovale po ameriškem vojaškem letalu iz druge svetovne vojne, vendar ime dobro sovpada z našo glasbo. Pooseblja naše uporništvo, kajti bile smo ene od prvih, ki smo to počele pri nas, in smo se morale s kremplji držati, da smo obstale,« je povedala Sonja Zagorc. »Seveda je treba poudariti, da ob vsem tem ostajamo ženstvene, in tako bo še naprej,« je dodala njena sestra Saša. Gotovo pa se je treba vedno znova dokazati, neredko imajo občutek, da pri ženskih rock zasedbah iščejo predvsem napake.

Pravijo, da jih je domača glasbena srenja hitro vzela za svoje, sploh vodilne skupine, ki imajo prav tako prostore za vajo v Detroit Rock Cityju v Mostah. Tako da nimajo občutka, da bi jih kdo gledal postrani. Tam se čutijo enakopravne.
 

Materinstvo ni ovira

Materinstvo gotovo močno vpliva na potek glasbene kariere tovrstnih zasedb. Sonja Zagorc je povedala: »Seveda vpliva, bolj kot pri moškem, saj se od ženske pričakuje, da bo kot mama z otokom. Če ni podpore doma, je lahko zelo težko. Nobenega moškega, ki deluje v glasbeni skupini, nikoli nihče ne vpraša, kje ima otroke in kdo mu jih varuje, ko je na odru. Prav tako moške redko vprašajo, kako usklajujejo družinsko in poklicno življenje.«