Na Vlado Republike Slovenije in druge pristojne organe je 27 slovenskih glasbenih organizacij in festivalov naslovilo poziv za reševanje glasbenega sektorja. K podpisu vabijo tudi druge organizacije, javne ustanove, podjetja, društva in druge, ki delujejo na področju glasbe. Svoj podpis lahko oddate z odzivom na e-poštni naslov info@sigic.si.
 
Podpisniki poziva opozarjajo, da se je celoten svetovni glasbeni sistem zaradi krize, ki jo je povzročil koronavirus, v le nekaj tednih znašel pred popolnim propadom. Zato je 2. aprila v imenu evropske glasbene industrije kar 36 evropskih združenj in mrež glasbenih avtorjev, izvajalcev, založnikov, festivalov, dvoran, promotorjev, menedžerjev, kolektivnih organizacij in drugih interesnih združenj podpisalo poziv k odločnemu ukrepanju za zaščito glasbene industrije.
 

Glasba je bila prva žrtev

 
 
Kot pravi generalni sekretar Slovenskega glasbeno-informacijskega centra Peter Baroš​, so »iniciatorji tega poziva predstavniki več slovenskih organizacij, ki so tudi članice številnih mednarodnih glasbenih združenj, ki so s skupnim odprtim pismom v začetku aprila nagovorila širšo evropsko javnost in vodstvo Evropske Unije. S pozivom želimo ponovno poudariti, da je bil glasbeni sektor zaradi prepovedi zbiranj ena prvih žrtev aktualnih okoliščin, hkrati pa je med zadnjimi, ki se bo pobral iz težav. Po nekaterih pesimističnih napovedih bo koncertna scena ponovno zares zaživela šele globoko v letu 2021. Ta pa je ključni generator celotne ekonomske verige glasbenega posla, ki vključuje tudi velike in dolgoročne finančne naložbe. Tako si lahko predstavljamo, da bo ta kriza še bistveno globlja in daljša.«
 

Popolni propad glasbene industrije

 
Prepoved javnih zbiranj ob izbruhu bolezni covid-19 je privedla do takojšnje prekinitve delovanja koncertnih prizorišč in glasbenih festivalov, odpovedi nastopov in koncertnih turnej, zaprtja glasbenih trgovin ter številnih drugih ekonomskih dejavnosti, ki jih obsega glasbena industrija. V negotovosti se je znašlo preživetje posameznikov številnih poklicev, ki sestavljajo glasbeno panogo, od skladateljev, glasbenikov, tekstopiscev, glasbenih učiteljev, dirigentov, glasbenih menedžerjev in agentov, založnikov, distributerjev, organizatorjev festivalov in koncertov, zvočnih in lučnih tehnikov, redarskih služb in številnega drugega storitvenega osebja, ki je povezano s to razvejeno in pomembno svetovno gospodarsko panogo.



»Hkrati želimo z apelom na številne resorje opozoriti, da gre v primeru glasbenega sektorja za kompleksen, večplasten sistem, ki zadeva številna družbena področja. Ne gre le za pristojnosti ministrstva za kulturo oziroma tako imenovanega kreativnega sektorja. Koncert ni le zasedba, ki ta hip igra na odru. Vpleteni so številni poklici, od podpornih do tehničnih, ob tem pa še serija storitvenih dejavnosti, kot so turizem, gostinstvo, varovanje, izposoja različne opreme.

Ne gre le za avtorske honorarje in plače. Gre tudi za nadomestila, ki jih glasbeniki, producenti in založniki prejemajo iz naslova avtorskih pravic. Opozoriti želimo, da se bo kriza glasbenega sektorja neizogibno poznala znotraj širšega družbenega ustroja in da je treba pri sanaciji tega nujno upoštevati tudi glasbo. In seveda ne le glasbo. V težkih razmerah je tudi veliko drugih dejavnosti, ki segajo v polje kreativnih in kulturnih industrij,« je še poudaril Baroš.

 
Dolgotrajne posledice ukrepov

 
Tudi ko bodo aktualni omejitveni ukrepi ukinjeni, se bo kriza glasbene industrije nadaljevala in škodo bo mogoče občutiti tudi v naslednjih letih. Zaradi prenasičenosti preloženih dogodkov in festivalov, ki se bodo poskušali izogniti popolnemu finančnemu kolapsu, predvsem pa zaradi nepredvidljivosti občinstva, ki bo še dolgo časa občutilo strah in nelagodje pred zbiranjem v prireditvenih prostorih. Vse to predvideva izjemno počasno okrevanje kulturno-ekonomskega glasbenega sektorja, manj zaposlitvenih priložnosti in tudi slabše razmere za vzdrževanje ter razvoj kakovostne ustvarjalnosti in produkcije kot temeljnega pogoja za konkurenčnost glasbenih izdelkov na trgu.


 

Brez glasbe svet nima smisla

 
Podpisniki poudarjajo, da »prav te dni, ko dogajanje zunaj naših stanovanj spremljamo večinoma po televiziji in spletu, vidimo, kako pomemben je kulturni sektor v spodbujanju solidarnosti in kako pomembno vlogo igra v vsakdanjem življenju ljudi. Glasbeniki in didžeji se s prenosi v živo in z muziciranjem na balkonih borijo proti izolaciji ter v danih razmerah po najboljših močeh pomagajo vzdrževati socialne stike med ljudmi. Časi so težki za vse skupnosti, sredi tega nelagodja pa je glasba tista, ki nas združuje in povezuje. Ta povezanost bo v prihodnosti še kako pomembna, ko bomo družno odpravljali strahotne posledice epidemije virusa, ki se bodo zažrle v vse pore družbenega življenja.«
 

Poziv za ohranitev glasbe

 
Vlado Republike Slovenije, slovenske evroposlance, pristojna resorna ministrstva in organe v njihovi sestavi ter lokalne skupnosti pozivajo, da se področju kulture nameni posebna obravnava znotraj oblikovanja ukrepov za premoščanje nastale krize in njenih posledic. »Podpisane organizacije, ki smo v večini tudi članice posameznih evropskih združenj, ki so podpisnice priložene pobude, se pridružujemo stališču, da naj Slovenija, tudi po vzoru drugih evropskih držav, poveča proračun, namenjen kulturi, hkrati pa področje glasbe pogleda in podpre tudi s perspektive gospodarskih potencialov te panoge.

Pozivamo k trajnostni javni podpori glasbeni umetnosti in glasbeni industriji, da si čim prej opomoreta od fatalnih posledic in v polni moči prispevata k dobrobiti in razvoju slovenske kulture in gospodarstva ter k ugledu Slovenije v mednarodnem merilu. Izpostavljamo tudi pobudo, izraženo na evropski ravni, da vsaka država članica EU evropskemu ustvarjalnemu sektorju omogoči hiter in celovit dostop do strukturnih sredstev, razpoložljivih v sklopu naložbene pobude EU Coronavirus Response Investment, ki omogoča kritje kratkoročne škode.

V luči teh strašnih razmer pozivamo tako k izredni kot trajnostni javni podpori in strukturnim politikam na evropski, državni, regionalni in lokalni ravni, z namenom učvrstitve glasbenega sistema in omogočanja, da spet zacveti v vsej svoji raznolikosti.«