Poklon »Mojstru narodov«

Piran – Organizatorji projekta Tartini 250 so med seboj povezali različne institucije od Pirana  do Padove - kjer je večino svojega življenja ustvarjal in umrl  največji Pirančan Giuseppe Tartini (1692 – 1770).  V čast znamenitemu violinistu bodo organizirali 63 dogodkov na 20 različnih prizoriščih (vključno z Ljubljano in Padovo).  Vrhunec dogajanja bo 26. februarja, ob 250. obletnici Tartinijeve smrti, ko bo v piranskem Gledališču Tartini slovesni koncert Novega komornega orkestra Ferruccia Busonija, s solistom svetovnega kova Salvatorjem Accardom.

Po besedah vodje projekta Dragana Klarice bo  kulturni presežek tudi avgustovski nastop komornega orkestra I Filarmonici di Roma z Utom Ughijem, ki velja za enega največjih še živečih violinistov Italiji. Venice Baroque Orchestra pa bo 20. avgusta v Cerkvi sv. Jurija v Piranu odprl Tartinjev festival. Tartinijevo leto bodo sklenili 12. januarja 2021 s predavanjem o razsvetljenstvu, katerega pomemben predstavnik je bil Tartini; organizator dogodka je Italijansko središče Carlo Combi iz Kopra.  Za projekt Tartini 250 so izdelali tudi grafično podobo, ki temelji na povezavi violinskih strun in valovanja morja. Ta motiv je prikazan tako na piranskih avtobusih, kot na drugem promocijskem gradivu.





»Privilegij je živeti v mestu Giuseppeja Tartinija in njegovo bogato dediščino v Piranu je treba primerno ohraniti,« je menila Manuela Rojec, predstavnica italijanske skupnosti Giuseppeja Tartinija Piran, ki je obenem piranska podžupanja. Kot je še povedala, je njena želja, da bi zgodba piranskega virtuoza Piran naredila  še bolj prepoznavno mesto kulturnega turizma.   

Piranski župan Đenio Zadković pa je spomnil, da se je tudi s tem projektom potrdilo, da Tartini deluje povezovalno – že za časa njegovega življenja so ga naslavljali z »Mojstrom narodov«.  To pa zato, ker se je po nekajletnem življenju v Pragi vrnil v Padovo in tam leta 1726 ustanovil violinsko šolo, ki so jo obiskovali učenci iz vse Evrope.



»Zgodovinska dejstva kažejo, da so v Piranu, pa tudi širše v Istri, že kmalu po smrti slavili Giuseppeja Tartinija in skrbno negovali njegov spomin,« je ob robu dogodka pojasnil zgodovinar Kristian Knez. Za to je med drugim zaslužen piranski bibilotekar in arhivar Stefano Rota, ki sta mu Tartinijeva dediča, brata Vatta, izročila violinistove rokopise, pozneje pa je uspel pridobiti še Tartinijevo violino in posmrtno masko, ki jo je imel v lasti eden od njegovih učencev.  Konec 19. stoletja, ko so piranski mandrač zasuli, so trg, ki je tam nastal, imenovali po njem, leta 1896 pa so mu tam postavili še spomenik, za katerega je zbirala denar vsa Istra. Štirinjast let pozneje, ko so v Piranu zgradili gledališče, so ga prav tako poimenovali - po Tartiniju.