Štirje koncerti baročne glasbe bodo predstavili geografsko raz­noliko zvočnost. Prvi trije bodo inštrumentalni, zadnji pa vokalni. Vsi koncerti bodo v Dvorani­ Marjana Kozine v Slovenski ­filharmoniji v Ljubljani, prvi v ­četrtek ob 19.30.

Sooblikovalec progama festivala Domen Marinčič je povedal, da se bodo na festivalu baročne glasbe Slovenske filharmonije zvrstili trije tematsko zaokroženi sporedi instrumentalne glasbe iz Italije, Nemčije in Anglije v izvedbi Orkestra Slovenske filharmonije. »To bodo koncerti brez dirigenta, kot je bilo v navadi v času baroka, in pod vodstvom koncertnih mojstrov Mirana Kolbla in Ane Dolžan,« je poudaril. Zadnji, četrti koncert, bo vokalni, izvedla ga bosta Zbor Slovenske filharmonije in baročni ansambel na zgodovinskih glasbilih.

Na festivalu si bodo sledile različne forme. Orkestrske uverture, simfonije in ansambelski koncerti se bodo izmenjavali s solističnimi koncerti in concerti grossi s pihali, trobili in godali. »Poleg največjih skladateljskih imen 17. in 18. stoletja, kot so Bach, Händel, Telemann, Vivaldi, Monteverdi in Purcell, bodo na sporedu redkeje izvajani mojstri, kot so Albinoni, Galuppi, Arne, Boyce, Avison in Greene, ob 250. obletnici smrti tudi glasba najslavnejšega Pirančana Giuseppeja Tartinija,« je dodal Marinčič. Prvič bodo pri nas zazvenela dela nekaterih Händlovih sodobnikov, ki veljajo za največje angleške skladatelje svojega časa, in Telemannova »glasba na vodi«, programska orkestrska suita, ki slika mitološka vodna bitja, naravne pojave, kot so plima, oseka in razni vetrovi, pa tudi vesele mornarje.



»To so slogovno zaokroženi koncerti. Prvi je italijanski, drugi nemški in tretji angleški. Četrti­ bo nekoliko drugačen, saj bo vokalni in bo povezal psalmske uglasbitve Claudia Monteverdija z začetka baroka s sodobno zborovsko glasbo 20. stoletja Mortona Feldmana in gostujočega dirigenta Marka Ozbiča. Slišali bomo tudi prvo izvedbo novega dela Marka Ozbiča, ki je po poemi Miklavža Komelja Izidina uspavanka napisal madrigal za mešani zbor in tolkala. V njem je poskušal zajeti zvočnost davne egiptovske civilizacije,« je dodal Marinčič.