Česar ne zna politika, lahko doseže glasba

V dneh, ko je italijanski notranji minister Matteo Salvini v Trstu spet grozil s postavljanjem zidu, ki naj bi »zaščitil italijansko mejo s Slovenijo«, so se ljudje z obeh strani državne meje zbrali, da bi uživali ob glasbi brez meja. To je namreč moto letošnjega festivala Glasbe sveta, pri katerem sta letos prvič združila moči italijanski kulturni krog Controtempo in slovensko kulturnoumetniško društvo Morgan.

Čeprav se je Salvinijeva protimigrantska retorika še vedno širila ob obali, je v goriškem teatru Verdi odmevalo drugačno sporočilo. »Ni treba, da sem videti kot ti, da bi te imel rad. Vsi smo ljudje, vsi smo eno. Različnost ni nekaj, kar je treba prenašati, moramo jo slaviti,« je občinstvu položil na srce ameriški saksofonist Kamasi Washington, ki z nadžanrskim razumevanjem glasbe poudarja sožitje brez meja in omejenosti.





»Česar ne zna politika, lahko doseže glasba,« je pobudo za združitev obeh Goric prek čezmejnega kulturnega sodelovanja povzel Pierluigi Pintar, podpredsednik kulturnega kroga Controtempo iz Krmina, ki se lahko pohvali s številnimi dolgoletnimi uspešnimi manifestacijami, kot so Jazz&Wine of Peace v Krminu, Piano jazz v tovarni Fazioli v mestu Sacile in festival v Trstu Le Nuove Rotte Del Jazz. Po nekajletni nezainteresiranosti politične nomenklature, ki je pustila Gorico dremati, so se Controtempo kot organizatorji dogodkov, letos ob bolj naklonjeni politični volji, znova vrnili v staro Gorico ter se na pobudo Kuda Morgan povezali v skupni ideji o prireditvi, ki bi združila obe mesti.



Festival Glasbe sveta, ki ga Kud Morgan prireja od leta 2012, je ponujal pravi format in dopuščal možnost za programsko razširitev. Združili so organizacijske in finančne moči ter za prvič pripravili serijo šestih koncertov na obeh straneh meje, ki se raztezajo čez poletne mesece in se bodo končali avgusta. Controtempo je z referencami, poleg sredstev iz regijskega proračuna Furlanije - Julijske krajine, Goriške pokrajine in občine Gorica, pridobil tudi evropska sredstva. Razvejeno kulturno delovanje Kuda Morgan, ki vključuje tudi koncertne cikle na širšem območju goriške regije: Kvantavtorske sabotaže, ObGlasBo, Ubrane note in od lani tudi Pretočnice (krovni projekt, ki si želi ustvariti »glasbeno kuliso« za celotno dolino Soče), pa sicer podpirata občina Nova Gorica in ministrstvo za kulturo.


 

Združeni v eno

»Iščemo sinergije in politiki ponujamo zgled, kako lahko mesti sodelujeta in delujeta kot eno,« je opisal sodelovanje Aleks Vičič iz Kuda Morgan ter spomnil na začetke prireditve. »Zgodba festivala Glasbe sveta/Musiche dal mondo se je začela s sodelovanjem Kuda Morgan z Goriškim muzejem, kjer smo na gradu Kromberk prirejali glasbene, tako imenovane vinil večere, ki potekajo še danes. Pobude, da bi grajsko prizorišče še bolj oživeli, so segale od zamisli, da bi ustanovili rock muzej, do cikla koncertov etno glasbe, iz česar se je razvil festival Glasbe sveta, ki so ga žanrsko opredelil kot world music.« Koncept predstavljanja domačih vodilnih etno glasbenikov z občasnimi tujimi gosti, kot sta recimo Trilok Gurtu in malijski glasbenik Habib Koité, so letos z združitvijo nadgradili. Svoje jazzovsko znanje in poznanstva so dodali Controtempo, ki so se oprli predvsem na navezo z londonskimi glasbenimi agenturami. Organizacijo prvih treh koncertov na goriški strani so tako prevzeli oni.


 

Srečna naključja

Trobentaču Enricu Ravi, ki je na začetku junija odprl festival in tako zaznamoval svojo skorajšnjo osemdesetletnico, sta sledila udarna koncerta dveh nosilcev ameriškega novega jazzovskega vala: bobnarja Makaye McCravna in omenjenega Kamasija Washingtona. Čeprav sta vroči zvezdi jazzovske scene, ki bi ju že zdavnaj moralo slišati tudi ljubljansko občinstvo (pred leti se je to skorajda zgodilo, a je Washington zaradi zvina gležnja odpovedal turnejo), je bilo njuno gostovanje v naši bližini menda zgolj naključje oziroma sreča. Organizatorji so hoteli razgreti Gorico s koncertom Freda Wesleyja, znanega pozavnista Jamesa Browna in člana še vedno precej poskočnega kolektiva Georgea Clintona Parliament-Funkadelic (mimogrede: po ZDA ravno obhajajo deklarirano zadnjo turnejo). Ker je Wesleyju pri 76 letih ponagajalo zdravje in ni zmogel čezatlantskega potovanja, je zadnji hip vskočil Makaya McCraven, ki je po naključju imel prost termin. Vesel, da ga je zapolnil, je občinstvo v teatru Verdi nagradil s skoraj triurnim koncertom. Kamasi Washington pa bi moral igrati v bližnjem Gradežu, kjer so tik pred zdajci odpovedali koncert, še sreča, da so bili tu Controtempo, ki so takoj zgrabili priložnost in ga pripeljali v Gorico.



Zdaj je žogica na naši strani. Do konca festivala oziroma cikla koncertov se bodo na novogoriškem gradu Kromberk zvrstili še trije večeri. Šukar bodo zadnjega julija predstavili novo ploščo in povabili na oder še Magnifica ter Zorana Predina, avgust pa se bo začel z glasbo Grupo Compay Segundo da Buena Vista Social Club, ki še vedno, sicer pomlajena, širi po svetu pristno kubansko glasbeno tradicijo. Izročilo prednikov skozi grleno petje ohranja tudi mongolska zasedba Huun-Huur-Tu, ki bo sklenila festival oziroma cikel koncertov 6. avgusta.
 

Prostorski dialog

Naj bo izbran po naključju ali po tehtnem premisleku, je tokratni program Glasb sveta lepa reprezentacija prenovljenega koncepta, ki kliče k prečenju žanrov in meja. Glasbeni dialog nameravajo organizatorji nadgraditi tudi s prostorskimi vzporednicami. Če že odpira meje, bi lahko festival potekal na prostem, so razmišljali. Kulturna dediščina plemiške družine Coronini bo stična točka prihodnjih koncertov. Ključni prostor festivalskega dogajanja naj bi prihodnje leto bila dva parka – poleg parka ob gradu Kromberk tudi park Coronini v Gorici. Obljubili so, da bodo program za prihodnje leto začeli snovati septembra. Načrtujejo osem koncertov, štiri na slovenskih in štiri na italijanskih tleh, ki naj bi se zvrstili v enem mesecu.