Vodomec filmu Tri tisoč oštevilčenih opek, Fipresci prvencu Lola

Nocoj se je s slovesno podelitvijo nagrad zaključila letošnja edicija Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, ki je z 88 celovečerci in tremi sklopi kratkih filmov iz 47 držav privabila več kot 37.000 obiskovalcev.

Festival, ki v produkciji Cankarjevega doma v Ljubljano že vrsto let prinaša izbrane dosežke svetovne kinematografije in nagrajence najvidnejših ter obenem opozarja na najpomembnejše dosežke domače kinematografije, je tudi letos postregel z najkvalitetnejšim, kar ponuja sodobna filmska produkcija (filme si je bilo moč ogledati tako v kinodvoranah kot na zahtevo).

Kot je poudaril programski direktor Simon Popek, je festival že tri dni pred koncem presegel finančni načrt, kar je velik uspeh, nenazadnje tudi v oziru na izpad Kino Komune, ki je sicer prinesla okoli 10.000 obiskovalcev. Program je bil toplo sprejet, je dodal, odzivi so bili pozitivni, »seveda pa so filmi, ki polarizirajo, takšen je na primer film Interesno območje, ki govori o holokavstu. Je pa normalno, da na festivalu raziskuješ, se podaš v neznano, si ogledaš filme, ki jih sicer nimaš možnosti videti«.

Program je bil toplo sprejet, je med drugim o letošnjem Liffu povedal Simon Popek, odzivi so bili pozitivni. FOTO: Matej Družnik

Izziv gledalcem z različnimi predsodki

Na podelitvi nagrad je vodomec, nagrada režiserju najboljšega filma iz sklopa Perspektive po izbiri mednarodne žirije (Iza Strehar, Agron Domi, Luis Fulvio Baglivi), ki jo podeljuje glavni pokrovitelj festivala Telekom Slovenije, pripadel Ádámu Császiju za celovečerec Tri tisoč oštevilčenih opek. Kot je dejala žirija, gre za črno komedijo »z razgibano filmsko pripovedjo in izvirnim scenarijem, ki bo v izziv gledalcem z različnimi predsodki«, film pa bo na ogled še v ponedeljek ob 19. uri v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma.

Mednarodna žirija je z vodomcem ovenčani film označila za črno komedijo z razgibano filmsko pripovedjo in izvirnim scenarijem. FOTO: promocijsko gradivo

Med kratkimi filmi je slavila Dežela Olge Kosanović, saj je po besedah žirije (Petja Labović, Jelena Maksimović, Milan Šimánek) »s svojo preprostostjo in navzočnostjo v nas vzbudila empatijo«. Posebno omembo si je ob tem zaslužil kratki film Ostuden Yanna Gonzalesa.

Nagrada pogumu in drznosti

Nagrada Fipresci, ki jo podeljuje mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev (Michela Manente, Mihai Fulger, Živa Emeršič), je letos romala v roke režiserja Andrewa Leggeja za ambiciozen, inovativen in čustven prvenec Lola, ki »gledalca navduši s pogumnim in drznim vizualnim slogom, prevzemajočo pripovedjo in domiselno uporabo arhivskih posnetkov, ob nagovarjanju globokih etičnih dilem«, je poudarila žirija.

Nagrada Fipresci, ki jo podeljuje mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev, je romala v roke režiserja Andrewa Leggeja za prvenec Lola. FOTO: Matej Družnik

Režiser je za Delo ob tem dejal, da mu bo prejem nagrade zelo v pomoč tudi pri nastajanju novega filma, za katerega trenutno piše scenarij, saj je s tem kot avtor pridobil visoko stopnjo kredibilnosti. »Šlo bo za znanstveno fantastiko in film bo temeljil bo na glasbi. Producenta sicer imam, je pa nagrada v pomoč pri iskanju financerjev,« je poudaril.

Nagrado občinstva zmaj je prejel Poljubi prihodnost o medvojnem dogajanju v Sarajevu in združevalnem povojnem nastopu U2. Od občinstva je prejel oceno 4,93. FOTO: Matej Družnik

Na podelitvi je slavil tudi film Sladki vzhod (Sean Price Williams), ki si je prislužil Kinotripovo nagrado mladinskega občinstva, ter film Štirje mali odrasli (Selma Vilhunen) z nagrado Akms – Art Cinema Network Of Slovenia. Z glasovanjem je svojega favorita izbralo tudi občinstvo letošnje edicije gestivala; med 26 filmi je najvišjo oceno prejel glasbeni dokumentarec Poljubi prihodnost: U2 v Sarajevu (Nenad Čičin-Šain).