Kresnika je prejela Anja Mugerli za roman Pričakovanja

Po dobri uri premlevanja v Cankarjevi sobi na Rožniku je kresnikova žirija odločila. Med romani O vinu, kozah in drugih prevarah Borisa Kolarja, Pričakovanja Anje Mugerli, Težka voda Pie Prezelj, Tri barve za eno smrt Janje Rakuš in Gral Vlada Žabota je za najboljši roman preteklega leta izbrala Pričakovanja. 

Žirija je v utemeljitvi zapisala, da roman Anje Mugerli »na literarno dovršen in reflektiran način odpira tabuje, kot so neplodnost in dileme ob postopkih umetne oploditve. Neposredno spregovori o nadzoru nad razmnoževalno vlogo ženske, ki je kljub emancipaciji v sodobni družbi še vedno zreducirana na maternico, in podvomi o idealizaciji materinstva, ki ga okolica spodbuja za vsako ceno in vzbuja občutek krivde, kadar ženska ni pripravljena za to žrtvovati lastnega zdravja ali načina življenja.«

V romanu je prvoosebna pripovedovalka Jana pacientka Klinike za reprodukcijo, ker trpi za nepojasnjeno neplodnostjo. »Ne da bi zmogla enoznačno opredeliti izvor svoje želje, privoli v izčrpavajoč postopek umetne oploditve. Njeno telo je zanjo vse bolj tuje, a se ga hkrati z vsakim ginekološkim pregledom in posegom močneje zaveda. Hladne ordinacije poudarjajo razčlovečenost in praznino, ki se v protagonistki razrašča kot prazen prostor, ki ga je treba »poseliti«. Edina družbeno priznana pot je zanositev – hrepenenje je ob vsakem neuspelem posegu večje, upanje pa plahni,« je povzela žirija. 

Kot je še zapisala žirija, »kompleksen pogled na vodilno temo romana avtorica vzpostavi z mrežo odnosov, ki jih Jana plete z razumevajočim partnerjem Primožem, najboljšima prijateljicama, slikarjem Ivanom in intervjuvankami, umetnicami, s katerimi se pogovarja kot radijska novinarka. Zdi se, da lahko šele umetnost – denimo slika Ženske, ki si želi otroka ali literarna obdelava boleče izkušnje – redefinira žensko telo in ga osvobodi.«

»Anja Mugerli ne moralizira in ne zapade v sentimentalnost, pač pa psihološke dileme svoje protagonistke predstavi stvarno, brez ovinkarjenja, celo s kančkom humorja in literarno prepričljivo. Prav zato gre tudi za delo, ki na podlagi intimne izkušnje, kot umetnost, odpira in premika meje diskurza o družbeni vlogi ženske v 21. stoletju,« je o nagrajenem romanu zapisala žirija. 

Nagrajenka bo od medijske hiše Delo prejela 7000 evrov bruto nagrade.

 

Večer na Rožniku

Po ljudski pesmi, ki jo je zapela skupina Maroltovke, se je žirija v sestavi Igor Divjak, Robert Kuret, Tanja Petrič, Igor Žunkovič ter predsednik Igor Bratož ob 20. uri podala v Cankarjevo sobo, kjer je odločala, kateri izmed peterice nominiranih romanov si najbolj zasluži kresnika. ​​

Med čakanjem na odločitev je direktorica medijske hiše Delo Nataša Luša v govoru poudarila pomen ustvarjanja v slovenskem jeziku. Direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar pa je opozorila na čare branja literature. 

Pred podelitvijo 34. kresnika je nagrado mlado pero prejel še najobetavnejši avtor in kritik izmed skupno šestnajstih mladih, ki smo jih v tretji sezoni projekta predstavili na straneh Dela. Nagrada za avtorja znaša tisoč evrov, kritik pa prejme leto honoriranih objav v rubriki Recenzijski izvod v Književnih listih. 

Nagrado mlado pero je letos prejel pesnik Pino Pograjc, čigar delo je, kot so zapisali v utemeljitvi, »vzeto iz globin jezika, globin izraza, a tudi iz globin bolečine – tiste osebne in tiste družbene, tiste intimne in tiste javne. Njegova pisava je singularna, izpiljena v svoji neposrednosti, v mojstrski ekonomičnosti in močni, slikoviti sugestivnosti, ki ne le gane, temveč premakne.« 

Kot najobetavnejša mlada kritičarka pa je priznanje mlado pero prejela Anja Zidar, »katere pisanje ni le podajanje mnenja, temveč je izrekanje – tehtno, skrbno in pogumno izrekanje ne le o posamičnih avtorskih glasovih, temveč o sodobni slovenski literarni produkciji v splošnem, podkrepljeno tako s poznavanjem literarnoteoretskih zakonitosti kot tudi s premisleki o pomenu in vlogi literature. Njen glas je silovit in jasen, a nikoli ciničen, utemeljen v globoki naklonjenosti do knjige in branja.«

Po glasbeni točki in javnem branju izsekov iz peterice romanov je sledil pogovor s pisatelji. Prva je bila Anja Mugerli, avtorica nominiranega romana Pričakovanja, ki tematizira neplodnost in umetno oploditev.

Boris Kolar, avtor romana O vinu, kozah in drugih prevarah, je spregovoril o vlogi koz, absurda in prevarah, ki so evolucijska pridobitev, s katero šibkejši lahko premaga močnejšega. 

Janja Rakuš, ki je napisala Tri barve za eno smrt, je opisala, kako je doživljala like, o katerih je pisala. »Svoje junake doživljam kot hologram, takoj vidim njihovo podobo,« je dejala. 

Avtorica romana Težka voda Pia Prezelj je pojasnila, da se je z romanom »o dveh starejših ženskah in župniku« želela pokloniti ruralnemu okolju, iz katerega izhaja, v vsej njegovi kompleksnosti. 

Vlado Žabot, čigar roman Gral je prav tako bil med peterico nominiranih, pa je pojasnil, da v njem izenači pisatelja s Kristusom, saj meni, da so religije nastale iz literarne podlage. »Odgovornost pisatelja je torej zelo velika,« je opozoril. 

Po odločitvi žirije se je slovesnost končala s prižigom kresa na griču in glasbenim koncertom.