Neomejen dostop | že od 9,99€
Ameriške volitve so za nami in Trump bo znova zasedel mesto predsednika Združenih držav Amerike. Če se ozremo osem let nazaj, je bila situacija nekoliko obrnjena – trgi so bolj pričakovali zmago Hillary Clinton in slavje Trumpa je bilo presenečenje. Za trge pozitivno, saj so kapitalski trgi po volitvah v enem mesecu pridobili več kot pet odstotkov vrednosti.
Tudi sredino jutro po letošnjih volitvah je prineslo relativno pričakovan scenarij ob zmagi Trumpa – terminske pogodbe na glavne ameriške borzne indekse so bile v izrazito zeleni barvi. Prednjačil je sicer indeks Russell 2000, ki vključuje manjša ter srednja podjetja (seveda v primerjavi z indeksom S&P500).
Če bo Trump uresničil obljube o zaščiti domačega gospodarstva, bi njegova zmaga lahko imela večje pozitivne učinke pri poslovanju in »špekulativna« rast je bila logična. Okrepil se je tudi ameriški dolar, višala se je tudi donosnost ameriških državnih obveznic – tako se je v sredo donos desetletne državne obveznice zvišal s 4,25 odstotka na 4,45 odstotka. Pri surovinah je bila najbolj izpostavljena nafta, kjer je Trump zagovornik fosilnih goriv. Posledično to pomeni več črpanja oziroma več novih vrtin, kar je znižalo ceno nafte, saj se namreč pričakuje presežno ponudbo na trgu.
V Evropi je bila slika drugačna – zaradi »napovedanih« carin za evropsko blago na ameriškem trgu so bila izpostavljena podjetja z večjim deležem izvoza na ta trg. Tukaj spet prednjači nemška avtomobilska industrija, ki se že tako spopada z rdečimi številkami zaradi manjšega povpraševanja po njihovih vozilih na kitajskem trgu.
Veliki zmagovalec volitev je tudi Elon Musk, ki je v predvolilni kampanji odkrito podprl Trumpa. Cena delnice Tesle je že v sredinem predtrgovanju zrasla za 15 odstotkov. O konkretnih pozitivnih učinkih je seveda še preuranjeno ugibati, vsekakor pa lahko pričakujemo kake ukrepe pri subvencijah za električna vozila, morda pa tudi hitrejšo komercialno uporabo pred kratkim predstavljenih robotskih taksijev. V času pisanja prispevka nas je čakalo še zasedanje ameriške centralne banke Fed, kjer se pričakuje ponovno znižanje ključne obrestne mere za 0,25 odstotne točke.
V sredo je rezultate poslovanja objavilo tudi dansko farmacevtsko podjetje Novo Nordisk. Njihovo zdravilo proti debelosti wegovy je navdušilo s prodajnimi številkami, saj je dostopno na več trgih, kjer ga prej še ni bilo. Tako so se prihodki od prodaje tega zdravila zvišali za kar 48 odstotkov glede na prejšnji kvartal.
Podjetje je sicer zaostalo za pričakovanji analitikov, kar se tiče skupnih prihodkov, saj je prodaja njihovega zdravila za diabetes (ozempic) nekoliko zaostala za pričakovanji analitikov. Kljub temu je delnica v sredinem trgovanju zrasla za skoraj osem odstotkov.
Zdravilo proti debelosti je namreč med najhitreje rastočimi farmacevtskimi segmenti, kjer se ocenjuje, da bi trg do leta 2030 dosegel vrednost okrog 150 milijard dolarjev. Pozitiven odziv pri ceni delnici je bil tudi posledica dejstva, da so se v preteklosti pojavila ugibanja, da nekoliko izgubljajo bitko za tržni delež z ameriškim konkurentom Eli Lilly.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji