Vpeti v projekte med Kalifornijo in Japonsko

Med centralnimi službami, ki jih za farmacevtsko družbo Novartis izvaja njihova ekipa v Sloveniji, je inženiring. Robert Hribar, vodja inženiringa Novartisovih korporativnih centrov, ki vodi približno 170-člansko skupino strokovnjakov v Ljubljani in v Hyderabadu v Indiji, pravi, da ima podjetje zdaj odprtih veliko investicij in projektov. S timom so prisotni na vseh lokacijah, kjer podjetje deluje.

Na splošno imajo farmacevtska podjetja veliko investicij in projektov. Razlog za pospešeno zaposlovanje inženirjev različnih strok v panogi je tudi ta, da službe inženiringa ponovno organizirajo interno. »V preteklosti so podjetja to delo pogosto podeljevala zunanjim izvajalcem. A se je kot zelo pomembno izkazalo to, da ekipa inženiringa pozna interne procese in tehnologijo, ki jih podjetje uporablja, tako se lažje, hitreje in učinkoviteje ustrezno odzove, ko je treba,« enega od trendov opisuje Hribar.

Kaj vključuje inženiring v farmacevtski panogi in kakšen je njegov pomen za delovanje farmacevtske družbe?

Služba inženiringa v Novartisu je odgovorna za vzpostavitev vseh sredstev, stavb, prostorov, infrastrukture in opreme za to, da lahko proizvajamo zdravila. Vključuje tudi vzdrževanje vseh strojev in sistemov ter zagotavljanje zanesljivosti delovanja. Ker proizvajamo zdravila, je nujno treba zagotoviti, da vsi sistemi delujejo zanesljivo in ponovljivo, naša panoga je tudi zelo regulirana in kontrolirana. Skrbimo, da so stavbe, v katerih potekata proizvodnja in razvoj, operativne, da sistemi delujejo, da so zagotovljeni ustrezni pogoji okolja, ki jih zahtevata določen delovni proces ali zdravilo.

Obrat za proizvodnjo aseptičnih izdelkov v Ljubljani je za ekipo iz službe inženiringa korporativnih centrov pod vodstvom Roberta Hribarja velik projekt. V šestih nadstropjih bo imel skoraj 18.000 kvadratnih metrov uporabne površine. FOTO: Leon Vidic/Delo

Ko se podjetje odloči za gradnjo nove stavbe, inženiring poskrbi za načrtovanje, izvaja nadzor in kontrolo, da je vse izvedeno skladno z načrtovanjem. Ko je objekt zgrajen, oprema postavljena in preverjena (kvalificirana), prostor predamo uporabnikom, torej našim proizvodnim enotam, uporabnike tudi naučimo, kako upravljati vgrajene sisteme in naprave. Te tudi vzdržujemo celoten življenjski cikel, po potrebi izvajamo spremembe oziroma izpopolnjujemo.

Kakšen izziv je za vašo ekipo gradnja obrata za proizvodnjo aseptičnih izdelkov v Ljubljani, ima morda kakšne posebnosti?

Obrat ima kar nekaj posebnosti. Stavba zdaj že stoji in vanjo vnašamo opremo, sredi prihodnjega leta se bo predvidoma začela proizvodnja. Med izvedbo projekta je bilo kar precej sprememb zaradi zahtev poslovanja. Podjetje je imelo v preteklosti tu generični del sterilnih izdelkov, zdaj pa prehajamo na inovativna Novartisova zdravila. Izziv je bil, ker prehajamo na novo tehnologijo, do zdaj smo namreč proizvajali ampule in viale, zdaj uvajamo še injekcijske brizge (z zdravilom napolnjene plastične injekcijske brizge za enkratno porabo). Pomagali smo tudi pri vzpostavitvi ekipe, ki bo delala s temi sistemi. Lahko rečem, da je to zelo velik projekt, stavba meri 65 krat 50 metrov, ima šest nadstropij in skoraj 18.000 kvadratnih metrov uporabne površine.

Novartis lani v Sloveniji z 245 milijoni evrov naložb

Vaša ekipa inženiringa v Sloveniji deluje globalno in vodite projekte za celoten Novartis. Kako zelo se razlikujejo?

Imamo dve veliki globalni ekipi inženirjev, ki ju vodim jaz iz Slovenije, vzpostaviti jo želimo še v Mehiki, da bomo lažje pokrivali projekte v Ameriki. V Sloveniji nas je zdaj nekoliko več kot 80, še približno tolikšna je ekipa v Indiji in skupaj delamo ta del inženiringa tudi na preostalih lokacijah po vsem svetu, kjer je prisoten Novartis. Farmacevtska družba ima zdaj približno 30 lokacij po svetu in ekipa inženiringa je prisotna povsod. Opravljamo predvsem inženirske storitve, ki jih je možno delati na daljavo in jih torej vodimo iz Ljubljane ali Indije.

Delamo, na primer, možnostne študije, začetne konceptualne zasnove, tudi osnovno načrtovanje sistemov in postavitev v prostoru. Na lokaciji pa najamemo lokalna inženirska podjetja, ki vse dokončno sprojektirajo, da je v skladu z lokalno zakonodajo. Če primerjam slovensko ekipo z indijsko, lahko rečem, da imamo pri nas več procesnega znanja o tehnologijah, ker imamo veliko praktičnih izkušenj iz proizvodnje, v Indiji pa je inženirska, konzultantska ekipa, ki je usposobljena za izdelavo 3D-modelov, strukturirano narišejo načrte in dobro pripravijo dokumentacijo.

Vključeni smo v projekte od Kalifornije do Japonske, pri čemer ponekod vodimo celoten projekt, drugje samo del. Sicer pa imamo na vseh proizvodnih lokacijah podjetja tudi lokalne ekipe proizvodnih inženiringov, ki zagotavljajo zanesljivost delovanja opreme, jo vzdržujejo, odpravljajo težave in podobno. Odkar smo pred dvema letoma vzpostavili takšno globalno organizacijo, smo postali zelo prepoznavni in smo kar precej zrasli. V Ljubljani nas je bilo pred tremi leti 25, zdaj nas je na obeh lokacijah okoli 170 in še se bomo širili, saj je ogromno potreb.

Kako zahtevno je zapolniti delovna mesta in koliko vam pri tem pomaga, da delate projekte po vsem svetu in da je Novartis globalno podjetje?

Veliko aktivnosti imamo s kadrovsko službo, prisotni smo na kariernih sejmih, povezani smo s fakultetami in podobno. Lokalno smo zelo vpeti in tako poskušamo privabiti kadre. Pomembno je, da inženirjem predstavimo, s čim se ukvarjamo, in da so za te poklicne profile priložnosti tudi v farmacevtskem podjetju. V Sloveniji je tudi kar nekaj prepoznavnih podjetij, ki proizvajajo farmacevtsko opremo ali pa programirajo za farmacevtsko industrijo in tudi od tam smo že dobili nekaj kadrov z dragocenimi izkušnjami. In seveda imamo tudi interne kadre, ki zrastejo v podjetju. Ker delamo zanimive projekte, in to globalno, se nam marsikateri mladi strokovnjak želi pridružiti. To, da je Novartis globalno prepoznaven kot delodajalec z dobrimi pogoji za delo ter tehnološko naprednimi, dobro digitaliziranimi in avtomatiziranimi procesi, pa tudi pritegne ljudi.

Koliko različnih strok združujete v inženiringu?

Potrebujemo strojne inženirje, elektroinženirje, arhitekte in gradbenike, različne druge specialiste elektrike, avtomatike, digitalizacije, tudi vodje in projektne menedžerje … Po drugi strani pa seveda tudi kadre, ki bodo upravljali opremo in imajo tudi vodstvene izkušnje.

Naj omenim še kemijske inženirje in tehnologe, ki poznajo farmacevtske procese, vezane na proizvodnjo trdnih izdelkov, biofarmacevtiko, kemijsko proizvodnjo, sterilno proizvodnjo. Specifična znanja bodo potrebna pri proizvodnji zdravil za radioligandno terapijo, ki bo pri nas nova tehnologija, ker gre za radioaktivna zdravila, ki so tarčno usmerjena na rakave celice.

Kako vrsta zdravil, ki se proizvajajo na neki lokaciji, vpliva na pogoje, ki jih morajo izpolnjevati tovarna, oprema in zaposleni?

Za sterilne izdelke, kjer zdravilo vbrizgajo bolniku neposredno v žilo, veljajo veliko strožje zahteve glede okolja, kjer se proizvajajo. Na primer, meri se število delcev v zraku, zelo kontrolirane so temperatura in vlažnost prostora ter izmenjava zraka. Tudi zaposleni morajo biti usposobljeni, validirani, da se pravilno gibljejo v teh prostorih in da se znajo ustrezno pripraviti za vstop vanje. V tej proizvodnji morajo hoditi počasi, da preprečijo dviganje ali gibanje morebitnih delcev. V farmacevtski industriji imamo različne klase prostorov od A, kje so pogoji najstrožji, do D, kjer se, na primer, že zaprta zdravila v vialah pakirajo v škatlice. Odvisno od pogojev dela so tudi sistemi zelo različni.

Kakšen izziv je za vašo ekipo hiter razvoj opreme, tehnologij?

Ves čas se izobražujemo, hodimo na velike farmacevtske sejme, da se seznanjamo z novostmi, prav tako spremljamo razvoj in projekte v podjetju. Ker delujemo v interdisciplinarnih timih na lokacijah po vsem svetu, je ta izpostavljenost večja, kot če bi delali v enem obratu. Tako da je pri nas zdaj zelo zanimivo, tudi ker delamo globalno, z različnimi tehnologijami proizvodnje, razvijamo nove projekte, izboljšujemo procese. Veliko delamo tudi na trajnostnih projektih s ciljem, da Novartis postane ogljično nevtralen do leta 2030.

Kako pa vam tehnologije, podatki, ki jih omogočata industrija 4.0 in 5.0 pomagajo pri delu?

Pri načrtovanju rišemo 3D-modele, iz katerih naredimo video predstavitve za uporabnike. Tako že v fazi osnovnega načrtovanja omogočimo virtualni sprehod skozi tovarno in takoj dobimo povratne informacije. Iz 3D-modelov dobimo tudi vse ostale načrte, vse je že pripravljeno za poznejše vzdrževanje. Pri inženirskem delu tehnologije, digitalizacijo in avtomatizacijo dobro izkoriščamo. Pri vzdrževanju opreme uporabljamo senzoriko, ki napoveduje možnost okvar.

Kje v farmacevtski industriji vidijo največji potencial digitalizacije

Če govorimo o farmacevtskem procesu, lahko omenim generativno umetno inteligenco, analitika in simulacije nam pomagajo določiti najbolj optimalne nastavitve za proizvodnjo, uporabljamo digitalne dvojčke. V Novartisu se najvišje vodstvo ukvarja s tem področjem in letos je to ena od osrednjih tem oziroma ciljev podjetja. Uporabljamo osebne e-pomočnike (Microsoft Copilot), ki nam pripravijo prepis in povzetek sestankov, po odsotnosti z dela naredijo povzetek prejete elektronske pošte in podobno.