Inovativna zdravila prinašajo veliko dodano vrednost za paciente

Osredotočenost na inovativna zdravila in določene terapevtske skupine predstavlja izredno dodano vrednost za paciente, kar se izraža tudi v dobrem poslovnem rezultatu Novartisa, je v intervjuju povedala Petra Štefanič Anderluh, generalna direktorica Novartisa, d. o. o. In njihova proizvodna mesta ne dobavljajo zdravil samo za slovenski trg, ampak v več kot sto državah po svetu, kjer so bolnikom na voljo Novartisova zdravila.

Švicarsko farmacevtsko podjetje Novartis je v letošnjem drugem četrtletju vknjižil 3,2 milijarde dolarjev čistega dobička, v istem obdobju lani 2,2 milijarde dolarjev. Prihodki so se povečali za devet odstotkov na 12,5 milijarde dolarjev. Kaj to pomeni za Novartis v Sloveniji oziroma kaj prinaša letošnje leto? In kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Že rezultati prvega kvartala so bili zelo dobri, enako tudi v drugem kvartalu. In to je rezultat jasno postavljene Novartisove strategije in dobrega portfelja inovativnih zdravil ter nemotenega zagotavljanja njihove proizvodnje.

Po lanski oddelitvi Sandoza, torej generičnega dela družbe, smo v Novartisu predstavili prenovljeno strategijo, ki se osredotoča izključno na inovativna zdravila in določene terapevtske skupine: to so onkologija, kardiovaskularna in presnovna obolenja, nevroznanost in imunologija. Da gre za inovativna zdravila, poudarjam zato, ker so to novo odkrita zdravila, ki jih še ni bilo na voljo pacientom, kar zanje pomeni izredno dodano vrednost. Inovativna zdravila namreč prinašajo nove načine zdravljenja za bolezni, kjer prej morda sploh ni bilo terapevtskih možnosti ali pa so bile zelo omejene. Za nas v Sloveniji to pomeni, da se prav tako pri svojem delu osredotočamo na razvoj in proizvodnjo inovativnih zdravil.

Novartis je tudi prvo farmacevtsko podjetje za inovativna zdravila v zgodovini slovenske farmacevtske panoge s celovitim obsegom delovanja, tako imenovani end-to-end. Kaj se v okviru tega razume?

Tako imenovani end-to-end pomeni celostni koncept, ki ga omogoča naša slovenska organizacija. V Novartisovi farmacevtski proizvodnji d. o. o. imamo tako oddelek za raziskave in razvoj, tri proizvodne lokacije, zdaj vzpostavljamo še četrto v Ljubljani, Novartisov korporativni center Ljubljana. Ta združuje številne globalne funkcije, ki podpirajo proizvodne in razvojne dejavnosti in omogočajo oskrbo pacientov po vsem svetu. O konceptu end-to-end govorimo torej zato, ker v Novartisu v Sloveniji pokrivamo bolj ali manj vse procese, ki se dogajajo v razvoju, proizvodnji in komercializaciji zdravil.

In kako veliko konkurenčno prednost to prinaša?

To nam prinaša res veliko konkurenčno prednost. Omenjeno ni samo posebnost za Slovenijo, kjer smo, kot ste omenili, prvo farmacevtsko podjetje za inovativna zdravila v zgodovini slovenske farmacevtske panoge s celovitim obsegom delovanja, ampak tudi v Novartisovi strukturi. Novartisove lokacije po svetu namreč obsegajo posamezna proizvodna mesta, posamezne razvojne centre ali večinoma samo prodajne time. V Sloveniji, na naših lokacijah v Ljubljani in Mengšu, pa združujemo tako razvojne in proizvodne obrate, kar je posebnost slovenskega dela organizacije znotraj celotnega Novartisa. Zato smo tudi ena najpomembnejših Novartisovih lokacij.

Kako bi torej označili vašo vlogo na področju razvoja in proizvodnje inovativnih zdravil?

Že center za tehnični razvoj bioloških zdravil v Mengšu pokriva veliko pomembnih Novartisovih izdelkov, skupaj s proizvodnimi mesti v Ljubljani in Mengšu pa pokrivamo večji del Novartisovih ključnih zdravil. Več kot polovica Novartisovih inovativnih zdravil najvišje strateške vrednosti se razvija, proizvaja ali testira v Sloveniji.

Zaradi širokega nabora tehnologij, znanja in zanesljivosti, ki smo jo dokazali v preteklih uvajanjih produktov, predstavljajo slovenska proizvodna mesta eno najpomembnejših lokacij za lansiranje novih Novartisovih izdelkov. Pomembno je poudariti, da naša proizvodna mesta ne dobavljajo zdravil samo za slovenski trg, ampak na podlagi inšpekcij in dovoljenj v države po vsem svetu, zdaj v okoli 150 držav. Iz Slovenije tako na primer potekajo lansiranja novih zdravil za najpomembnejše trge, kot so evropski, ameriški trg, Japonska, Kitajska, ter tudi za druge države.

Ali si pri tem lahko pomagate tudi z umetno inteligenco (UI) oziroma kakšna je nasploh vloga UI v farmacevtski industriji?

Vloga umetne inteligence v farmacevtski industriji se povečuje, saj omogoča izboljšanje poslovanja na račun učinkovitejših poslovnih procesov in izboljšanja učinkovitosti nasploh. V Novartisu jo uporabljamo holistično in na vseh poslovnih področjih hkrati. Na vseh področjih pomeni tako na področju raziskav in razvoja kakor tudi pri nabavi in oskrbi, kakovosti, v proizvodnji ter financah.

V zadnjih letih so pri nas vsekakor zelo pomembna digitalizacija in druge rešitve industrije 4.0, ki temeljijo na uporabi naprednih tehnologij. Med najpomembnejšimi elementi in rešitvami, ki jih že uporabljamo, je področje podatkov, torej zbiranje, analiziranje in interpretacija velikih količin podatkov, kar nam omogoča boljše razumevanje poslovnih procesov, optimizacijo proizvodnje ter napovedovanje trendov in potreb. Drugi element je umetna inteligenca, ki nam omogoča avtomatizacijo odločitvenih procesov ter izboljšanje učinkovitosti in produktivnosti v proizvodnih procesih, identifikacijo izboljšav za povečanje učinkovitosti in zmanjšanje napak. S tem se zmanjšajo stroški proizvodnje ter izboljša kakovost in varnost proizvodov.

Z uporabo robotov in avtomatiziranih sistemov za nadzor in izvajanje proizvodnih operacij ter drugih nalog dosegamo večjo natančnost, hitrost, zanesljivost ter zmanjšanje človeškega napora. In še bi lahko naštevala – od interneta stvari do tako imenovanega cloud computinga in 3D-tiskanja. Zadnje nam že zelo pomaga pri izdelavi prototipov, popravilih opreme in izdelavi rezervnih delov ter izdelavi končnih izdelkov na hitrejši in bolj prilagodljiv način.

Naj zaključim še s tem, da v primeru Novartisa ne gre le za razmišljanje o uporabi umetne inteligence. V Novartisu je uporaba umetne inteligence postala vsakdanja. Pri transformaciji poslovnih procesov na vseh poslovnih področjih potekajo številni projekti, nekatere rešitve pa se že uporabljajo.

Tudi področje odkrivanja zdravil je priča transformacijski spremembi, saj UI postaja vse bolj ključna pri identifikaciji in razvoju novih zdravil in cepiv. To izpostavlja tudi raziskava Boston Consulting Group v znanstveni reviji Drug Discovery Today.

Seveda. Pri odkrivanju in razvoju zdravil umetna inteligenca cilja in upošteva lastnosti sestavin v celotnem obsegu, kar skrajša čas in stroške pri odkritju zdravila. Podatkovna znanost prispeva pri analiziranju ogromnih količin podatkov, na primer genomov, kemijskih struktur, izsledkov drugih raziskav. Podatkovna znanost nam pomaga tudi prepoznavati vzorce, predvidevati rezultate in lahko tudi predlaga naslednje korake.

Tudi na področju kliničnih študij nam umetna inteligenca, seveda ob skrbnem varovanju osebnih podatkov, omogoča pripraviti klinične študije na način, da se preverjajo vsi vidiki. Omogoča tudi boljše določanje količine zdravila oziroma doziranja. Pomaga lahko tudi pri predvidevanju možnih neželenih učinkov zdravil. To pomeni, da se učinkovitost na področju kliničnih študij izboljšuje, kar bo za bolnike pomenilo boljši dostop do zdravil.

Pri vsem tem je treba še enkrat poudariti, da je ob uvajanju sodobnih orodij v razvoj in tudi proizvodnjo zdravil vedno treba upoštevati zelo stroge regulatorne zahteve, ki veljajo na področju farmacevtske industrije. Pomembno je, da umetno inteligenco uporabljajo strokovnjaki, ki znajo kritično presoditi rezultate ali podane predloge. V Novartisu pri vpeljavi rešitev umetne inteligence sodelujejo strokovnjaki z različnih področij, ki skrbijo, da je uporaba umetne inteligence etična in varna.

V Novartisu v Sloveniji imate za okoli 500 milijonov evrov naložb v teku. Katere največje naložbe pa se izvajajo trenutno?

Na našem dvorišču v Ljubljani raste nova zgradba za proizvodnjo aseptičnih izdelkov, ki bo predvidoma začela obratovati prihodnje leto. Izvajamo tudi prve kvalifikacije opreme ter prenosi proizvodnje izdelkov.

V Mengšu gradimo Center za tehnični razvoj bioloških zdravil, ki ne bo samo omogočil razvoja, ampak tudi proizvodnjo za zgodnje faze kliničnih testiranj in bo začel obratovati predvidoma v letu 2026.

Poleg tega imamo v Mengšu tudi novi obrat za proizvodnjo tako imenovanih virusnih vektorjev. Podpiral bo proizvodnjo za najsodobnejše celične in genske terapije ter bo tudi v okviru Novartisa edini tak proizvodni obrat v Evropi, zato ima pomembno strateško vrednost.

Poteka tudi gradnja večnamenskega obrata za kemijsko proizvodnjo v Mengšu, ki bo pomemben obrat za nova zdravila s področja terapije rakavih obolenj ter nedavno lansiranega zdravila za terapijo ledvičnih obolenj.

Zaradi velikih potreb na trgu zaznavamo intenzivno povečanje obsega proizvodnje, ki zahteva številne investicije za povečanje kapacitet. V Mengšu smo tako pred kratkim povečali kapacitete za proizvodnjo bioloških učinkovin. V Ljubljani imamo v proizvodnji trdnih izdelkov prav tako številne investicije, ki omogočajo povečanje kapacitet in podpirajo uvajanja novih izdelkov.

Tudi na področju klasičnih tehnologij za proizvodnjo trdnih izdelkov iščemo možnosti za nove tehnologije. Kvalificirali smo linijo za kontinuirano proizvodnjo, ki omogoča čisto nov koncept proizvodnje klasičnih farmacevtskih oblik, kot so tablete in kapsule.

Tako v razvoju kot v proizvodnji uvajamo nove tehnologije in povečujemo kapacitete, da lahko podpremo inovativne izdelke v portfelju, ki so že na trgu za dodatno rast, ali pa nov portfelj, ki prihaja iz razvoja.

So pa naložbe velikih podjetij, kot je vaše, pomembne tudi za manjša slovenska podjetja, ki so dobavitelji farmacevtske industrije. Kakšne komplementarne učinke lahko pričakujemo tudi v širšem okolju?

Takšne velike investicije prinašajo seveda tudi za lokalno okolje številne priložnosti, saj že tako v fazi izvedbe investicij kot tudi za obstoječe aktivnosti vključujemo izvajalce različnih strok, od inženirskih storitev do dobaviteljev določene opreme in podobno. In v slovenskem prostoru imamo nekaj izredno kakovostnih dobaviteljev opreme, s katerimi delamo.

Zatem pa so mnogi izvajalci vključeni tudi pri vzdrževanju in redni proizvodnji, dodatno pa tako velika družba, kot je naša, za svoje delo potrebuje številne storitve. Gre za dolgoročno sodelovanje z dobavitelji, ki prinaša ugodne učinke v širšem slovenskem prostoru.

Jedro vsakega podjetja je kader. Zaposlujete več kot 3700 ljudi. S kakšnimi praksami konkurirate na trgu za nove talente?

Za nas so pravi sodelavke in sodelavci ključni in tako veliko podjetje, kot je naše, potrebuje velik bazen dobrih kadrov. Potrebujemo strokovnjake z različnih področij, in sicer tako s kemijsko-farmacevtskega, kot biotehnologije in financ, inženirje in strokovnjake drugih ved, kot so IT, obdelava podatkov in podobno.

Naša dodana vrednost in tudi element, ki privabi nove kadre, je vsekakor naša naravnanost na nove tehnologije in dodano vrednost izdelkov, torej inovativnih zdravil. Skrbimo za izobraževanje in motivacijo zaposlenih, ki jim omogočamo karierni razvoj, zato se veliko ukvarjamo z individualnimi razvojnimi načrti. Vsakemu, ki to želi, poskušamo omogočiti karierno pot po lastni želji. In vse to poleg internih programov za razvoj kariere omogočajo tudi naše nove naložbe in novi produkti.

Je pa naša osnovna izobrazbena struktura visoka, saj je sedem odstotkov zaposlenih z doktoratom in 21 odstotkov z magisterijem. Za nas je ključno, da vzdržujemo visoko raven znanja. Pri tem moram poudariti dolgoletno dobro sodelovanje s slovenskimi izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami. Raven slovenskih izobraževalnih programov na področju farmacevtsko-kemijskih ter tehničnih znanj je visoka in iz njih dobivamo zelo dober kader. Pri pogovorih z akademskimi institucijami poskušamo dati vodilo, kakšen profil kadrov potrebujemo in kje bi bil nujen večji obseg vpisa študentov. Sodelujemo pa tudi pri kreiranju novih študijskih vsebin, nedavno pri novem študiju biotehnologije. Seveda se želimo povezovati in tudi pridobivati strokovnjake iz tujine, saj s tem pripomoremo k raznovrstnosti.

Za sodelavke in sodelavce imamo raznovrstne načine nagrajevanja, tako nefinančne kot finančne. Opažamo pa, da našim sodelavcem veliko pomeni poslanstvo Novartisa in torej možnost, da sodelujejo pri razvoju, proizvodnji ali kakršnemkoli drugem procesu, ki je povezano z inovativnimi zdravil, torej zdravili, ki bolnikom prinašajo nove možnosti zdravljenja in s tem prispevajo k boljši kakovosti življenja. Biti del inovativne družbe s takšnim poslanstvom je vsekakor dodatni motivator za številne zaposlene.

Poudarek dajemo dobremu počutju zaposlenih (ang. wellbeing), zato na tem področju kreiramo različne programe za dobro telesno počutje in duševno zdravje. V podjetju delujejo tudi tako imenovane interesne skupine, v katerih se sodelavci posvečajo različnim iniciativam, na primer trajnostnim pobudam, skrbi za vključevanje ljudi z invalidnostmi, vključevanju sodelavcev različnih narodnosti in podobno. Tako omogočamo uresničevanje različnih interesov sodelavk in sodelavcev ter s tem krepimo organizacijsko kulturo in občutek pripadnosti. Trudimo se biti sodobno podjetje, ki omogoča prijetno delovno okolje, v katerem si sodelavci želijo dolgoročno ostati.

In koliko sodelavcev bi še želeli zaposliti?

Glede na vse naše investicije bomo potrebovali veliko novih strokovnjakov različnih profilov, predvidoma več sto v prihajajočih nekaj letih.

Kaj pa trajnostna zavezanost?

Novartisova korporativna zaveza na svetovni ravni je vezana na okoljsko trajnost, torej na vidike energije in ogljičnega odtisa, na odpadke in na porabo vode. Novartis na globalni ravni so glede na trajnostni program in rezultate v medijski hiši Time v sodelovanju s Statista razglasili kot eno od najboljših farmacevtskih družb glede okoljske trajnosti.

V Novartisu v Sloveniji sledimo globalnim Novartisovim okoljskim ciljem. Omenjene zaveze uresničujemo s številnimi projekti, ki zmanjšujejo porabo vode in omogočajo učinkovitejšo porabo energentov. S projekti za prehod na bolj trajnostne vire pa prehajamo na materiale, ki se lahko ponovno uporabijo ali se zmanjšuje njihova uporaba.

Trajnostni vidik je pomemben tudi z vidika pridobivanja in ohranjanja kadrov, predvsem mlajših generacij, ki jim je vedno bolj pomembno, da kot njihov (potencialni) delodajalec uvajamo ukrepe, povezane s trajnostjo. Podjetja, ki uvajajo trajnostne ukrepe, ustvarjajo pozitivno korporativno kulturo, ki privablja in ohranja talente.