V Luki več zabojnikov in avtov ter manj premoga

Luka Koper je v prvih šestih mesecih leta 2023 pretovorila več avtov, kontejnerjev, naftnih derivatov in lesa, hkrati je pretovorila manj premoga, fosfatov, soje in manj generalnih tovorov. V tonah je pretovorila 11,4 milijona ton ali tri odstotke manj kot v lanskem prvem polletju. Toda nadzorniki koprskega logista so na včerajšnji seji vseeno ocenili, da so bili doseženi rezultati dobri, saj so med redkimi pristanišči, ki so povečali pretovor kontejnerjev. Čisti prihodki so večji za dva odstotka, bilo jih je 158,9 milijona evrov.

Tudi bivši predsednik uprave Luke Koper Boštjan Napast je večkrat poudaril, da je bilo leto 2022 poslovno eno najuspešnejših in z doseženimi izstopajoče visokimi pozitivnimi finančnimi rezultati. Tega so se zavedali tudi ob koncu lanskega leta, ko so pripravljali letni plan poslovanja. Napovedi o gibanju svetovnega gospodarstva so namreč že tedaj za leto 2023 napovedovale recesijo. Zato so pri pripravi plana poslovanja za letos na posameznih terminalih Luke Koper predvideli celo ničelno rast ali upad pretovora posameznih blagovnih skupin. V Luki Koper zdaj ocenjujejo, da se upad prometa v svetu sicer pozna, vendar za Luko Koper ne tako močno, kot so opozarjale napovedi. Najpomembneje je, da so vsi finančni kazalci višji od načrtovanih in da so rast zabeleželi na strateških blagovnih skupinah.

Na kontejnerskem terminalu so pretovorili 555.000 zabojnikov ali pet odstotkov več kot lani. Po dostopnih podatkih je koprsko eno redkih evropskih pristanišč, ki je v šestih mesecih leta beležilo rast kontejnerskega prometa. Če bi se tak pretovor nadaljeval še v drugi polovici leta, bi presegli načrtovani letni pretovor kontejnerjev (načrt za 2023 je 1,089 milijona zabojnikov).

Kompleksne razmere v logistiki

Še posebej velik je pretovor avtomobilov, ki se je ob polletju povečal za 23 odstotkov, saj so pretovorili 451.600 avtov (lanski celoletni rekord je bil 801.000). Predsednica uprave Nevenka Kržan je položaj opisala tako: »Kazalniki ne nakazujejo vidnejšega okrevanja gospodarske aktivnosti. Tudi razmere v globalni logistiki so še vedno zelo kompleksne. Na kontejnerskem terminalu se še zmeraj soočamo z nerednimi prihodi ladij. In to tako na direktnih povezavah z Daljnim vzhodom kot tudi v Sredozemlju. Kljub temu smo v prvem polletju pospešili odpremo zabojnikov in znižali zasedenost terminala, kar je vplivalo na petodstotno rast pretovora. Pomembno rast smo zabeležili tudi pri izvozu avto na Bližnji in Daljni vzhod kot pri uvozu, kjer se občutno povečuje delež električnih avtov s Kitajske.«

Luka Koper. Foto Blaž Samec

Večji je tudi pretovor naftnih derivatov, saj so pretovorili za sedem odstotkov več tekočih tovorov in nekaj več tudi lesa. Na manjšo količino vseh tovorov je najbolj vplivalo 15-odstotno znižanje sipkih in razsutih tovorov, manj je bilo tudi generalnih tovorov, torej manj jeklenih izdelkov in kavčuka.

Krajše zadrževanje blaga v Luki Koper je vplivalo na občutno znižanje prihodkov iz naslova skladiščnin (teh je kar 8,5 milijona evrov manj). Ker so se hkrati zvišali tudi stroški poslovanja, so ob polletju dosegli za skoraj 32 milijonov evrov čistega poslovnega izida. S tem so sicer za 83 odstotkov presegli načrt poslovanja, vendar je bil čisti dobiček vseeno za 23 odstotkov nižji kot v prvem lanskem polletju.

Vlak štiri dni ne bo vozil do Kopra

Luka Koper se mora močno prilagajati razmeram na železnicah. Od 26. avgusta zjutraj do 29. avgusta zvečer bodo Slovenske železnice morale za štiri dni povsem zapreti železniško progo med Divačo in Koprom, saj bo podjetje 2TDK zgradilo 900 metrov nove proge in bo treba preusmeriti promet s sedanje proge pri Divači tako, da bodo lahko potem na trasi stare proge zgradili novi (drugi) tir od Divače do predora Lokev.

Iz Luke Koper so nam odgovorili, da so dela že dalj časa načrtovali in da so bili vsi ključni poslovni partnerji o tem pravočasno seznanjeni. »Pričakujemo, da se bo v prihodnjih dneh zaradi zapore povečal pritisk na skladiščne površine. Še toliko bolj zato, ker smo nekaj omejitev že imeli na železniškem omrežju v dneh po poplavah. Delo v pristanišču bomo prilagodili tako, da bomo pričakovane zamude v najkrajšem času nadomestili.«