V 11 mesecih s 300 milijoni evrov presežka

Državni proračun je ob precej večji rasti odhodkov kot prihodkov v prvih enajstih mesecih izkazoval presežek. Zaradi dobrega poslovanja podjetij je država pobrala opazno več davka od dohodkov pravnih oseb, rast potrošnje pa je povečala prilive od DDV. Napredovanja in dogovor s sindikati javnega sektorja pa so povečali odhodke za plače.

Državni proračun je v prvih enajstih mesecih zabeležil 304,9 milijona evrov presežka, so sporočili s finančnega ministrstva. Prihodki so se zvišali za 1,4 odstotka na približno 9,17 milijarde evrov, odhodki pa za 6,5 odstotka na okoli 8,87 milijarde evrov.
Davčni prihodki, ki predstavljajo glavni vir proračunskih prihodkov, so narasli za 5,2 odstotka na približno 7,93 milijarde evrov. Prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb so se zvišali za 18,3 odstotka na okoli 917 milijonov evrov, prilivi iz DDV pa za 3,8 odstotka na približno 3,58 milijarde evrov. To pripisujemo dobremu poslovanju podjetij in rasti potrošnje, pravijo na ministrstvu.

Prilivi iz dohodnine so se okrepili za 6,1 odstotka na nekaj manj kot 1,20 milijarde evrov, razmeroma nizko rast pa je mogoče pripisati predvsem davčni razbremenitvi regresa za letni dopust. Prilivi iz trošarin so dosegli približno 1,43 milijarde evrov, kar je 0,9 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju.



Na strani odhodkov so se plačila domačih in tujih obresti zahvaljujoč aktivnemu upravljanju dolga znižala za 9,8 odstotka na okoli 772 milijonov evrov.

Sredstva za plače in prispevke delodajalcev za socialno varnost zaposlenih v ožji državni upravi so se zvišala za 8,9 odstotka na približno 1,22 milijarde evrov, sredstva za plače in prispevke zaposlenih v širši javni upravi v okviru tekočih transferjev v javne zavode pa za 6,8 odstotka na okoli 1,57 milijarde evrov. K rasti so v večji meri prispevala napredovanja in dogovor s sindikati javnega sektorja.

Transferji posameznikom in gospodinjstvom, med katere sodijo tudi družinski prejemki in starševska nadomestila ter izdatki za denarno socialno pomoč, so narasli za 11,8 odstotka na približno 1,33 milijarde evrov. Investicijski odhodki in investicijski transferji so se zvišali za 21,6 odstotka na okoli 684 milijonov evrov, najvišjo rast pa zaradi pospešenega izvajanja projektov beležimo na področju prometa in prometne infrastrukture.

Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo poleg državnega proračuna sestavljajo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in proračuni občin, je v prvih 11 mesecih imela približno 17,42 milijarde evrov prihodkov in 17,07 milijarde evrov odhodkov.