Sandoz načrtuje 400-milijonsko investicijo v Lendavi

Gospodarski minister Matjaž Han in predsednik uprave Leka in predsednik Sandoza Slovenija Robert Ljoljo sta podpisala memorandum o soglasju za gradnjo visokotehnološkega centra za proizvodnjo podobnih bioloških zdravil na Lekovem zemljišču v Lendavi. Farmacevtska družba načrtuje 400 milijonov dolarjev (379 milijonov evrov) vredno naložbo, ki bo prinesla 300 novih, večinoma visokokvalificiranih delovnih mest

Memorandum sta podpisala ob prisotnosti predsednika uprave Sandoza Richarda Saynorja in predsednika vlade Roberta Goloba. Slednji je povedal, da bo to največja neposredna, tako imenovana greenfield investicija v Slovenijo doslej. Država bo naložbo podprla s 50 do 55 milijoni evrov, je povedal Golob, ne bo pa potrebne kakršne koli pomoči države glede pridobivanja dovoljenj ali zemljišč. »Farmacevtska industrija je vzpostavila ekosistem, ko pred izvedbo investicije že imajo zemljišča, dovoljenja in dogovore z izobraževalnimi ustanovami za pridobitev kadrov, v nasprotju s kakšno drugo investicijo, kjer je bilo treba sprejeti še poseben zakon,« je dejal premier in s slednjim mislil na Magno, ki je pred kratkim sporočila, da bo, za zdaj, zaprla lakirnico v Hočah.

Proizvodnja ob koncu leta 2026

»Naložba v visokotehnološki center za proizvodnjo podobnih bioloških zdravil je največja posamična investicija v Lekovi zgodovini in sodi tudi med najvišje v slovenskem gospodarstvu doslej. Lek in lendavska lokacija bosta z njo okrepila svoj položaj v Sandozu ter razširila obseg izdelkov z visoko dodano vrednostjo,« so pri tem dejali v Leku, ki sodi pod okrilje proizvajalca generičnih in podobnih bioloških zdravil Sandoz.

Slednji bo za biofarmacevtsko proizvodnjo v Lendavi namenil vsaj 400 milijonov evrov.  Predvidevajo, da se bodo dela začela letos. Polno obratovanje proizvodnega centra z nizkimi okoljskimi vplivi je načrtovano ob koncu leta 2026.

Richard Saynor je pri tem dejal, da bo naložba predvidoma zaključena v treh do petih letih. Za investicijo v Sloveniji so se odločili, ker imajo tu dolgo zgodovino in vidijo svetlo prihodnost za nadaljnje poslovanje. Slovenija ima vse potrebno za uspeh na tem tehnično zahtevnem področju: pravo znanstveno okolje ter stabilen politični okvir, ki spodbuja inovacije in investicije.

Optimističen je tudi glede pridobivanja strokovnjakov, saj tesno sodelujejo z univerzami. Za Sandoz je pomembna bližina evropske proizvodnje in komercialnega delovanja ter konkurenčnosti stroškov. Lek v Lendavi že ima proizvodnjo antiinfektivov in pakiranje končnih farmacevtskih oblik.

FOTO: Črt Piksi/Delo

Vse večje povpraševanje po svetu

Z novim obratom načrtujejo zadostiti vse večjemu povpraševanju po podobnih bioloških zdravilih v svetu, je dodal Saynor: »Podobna biološka zdravila povečujejo dostop do najsodobnejših bioloških terapij bolnikom, ki jih najbolj potrebujejo. V Sandozu smo odločeni, da še krepimo svojo vodilno vlogo pri spodbujanju dostopnosti teh nujno potrebnih zdravil. Ta naložba poudarja naša prizadevanja, da smo v mednarodnem okolju vodilni trajnostni akter pri podobnih bioloških zdravilih – na farmacevtskem področju, ki naj bi v naslednjem desetletju na letni ravni dosegalo dvomestno rast.«

Del Lekove proizvodnje v Ljubljani in Mengšu na Novartis

Sandoz je sicer v procesu oddelitve od švicarskega Novartisa ter popolne ločitve farmacevtov. Ločitev bo tako zelo vplivala tudi na Lek, ki je vpet v poslovanje obeh. Za zdaj je v tem postopku znano, da se Lekova proizvodnja trdnih izdelkov v Ljubljani ter proizvodnja učinkovin in bioloških zdravil v Mengšu seli na Novartis.

Robert Golob je poudaril, da je investicija Sandoza v Lendavo prva investicija te družbe po začetku oddelitve, s čimer se postavljajo na lastne noge. Sandoz je na prelomni točki, za investicijo pa si je izbral prav Slovenijo, je poudaril.

FOTO: Črt Piksi/Delo

Minister za gospodarstvo Matjaž Han pa je dejal, da ta naložba ni pomembna samo za farmacevtsko industrijo, pač pa za celotno gospodarstvo: »Naložba bo namreč okrepila razvoj Pomurja in imela pozitiven učinek na slovensko gospodarstvo s krepitvijo farmacevtske in z njo povezanih industrij ter logističnega sektorja. Tesno sodelovanje z znanstveno-raziskovalnimi institucijami, univerzo ter strokovnimi in poklicnimi šolami predstavlja priložnost za nadaljnjo krepitev znanosti in razvoja v Sloveniji.«

Navsezadnje pa je investicija tudi pozitivno sporočilo o Sloveniji z vidika privabljanja in skrbi za tuje neposredne investicije, je še dejal Han. Slovenija je privlačna za tuje investicije, je glede tega dejal Golob in zagotovil, da bodo sledile podobne zgodbe v prihodnjih mesecih.