V nadaljevanju preberite:

Ob naraščajoči inflaciji pogosto beremo o tem, kako se ljudem zmanjšuje vrednost prihrankov na bankah. Realna vrednost skoraj 25 milijard bančnih depozitov prebivalstva se pri 6-odstotni inflaciji dejansko zniža za kakšno milijardo in pol evrov na leto, saj se je vrednost povprečne nakupne košarice blaga za toliko zvišala. To seveda vzbuja skrb in iščejo se alternativne rešitve, kako ohraniti vrednost teh naložb. A v ekonomiji je pri transakcijah pravilo, da kar nekdo izgubi, na drugi strani nekdo pridobi, in zanimivo je, da nič ne beremo o tem, kdo je potem pridobil to poldrugo milijardo evrov. Mogoče pa je to celo prav ali vsaj dobro.

Pogost odgovor na vprašanje, kdo profitira zaradi nizkih obrestnih mer, je, da to povečuje bančne zaslužke. Toda banke so samo posredniki, ki zbirajo denar in ga potem posojajo naprej. Zato je smiselno pogledati, kaj se dogaja z bančnimi obrestnimi merami na depozite (pasivne obrestne mere) in kaj z obrestnimi merami na posojila (aktivne obrestne mere), da lahko ocenimo, kje se na koncu kažejo te razlike.