Celoviti ponudniki trajnostnih ekoloških rešitev na področju gradnje

Družinsko podjetje Lumar iz Maribora, proizvajalec montažnih objektov, gradi domove za ljudi, in to tako, da pri tem kar najmanj obremeni okolje, hkrati pa zagotovi najboljšo bivalno klimo za stanovalce. »Naše hiše zaznamujejo prostor, v katerega jo postavimo za več let, lahko rečemo za najmanj sto let. Hkrati pa zaznamujejo tudi tiste, ki bodo v hiši prebivali,« poudarja direktor podjetja Lumar IG Marko Lukić.

In to je, kot pravi, dodatna odgovornost, saj ljudje svoj dom financirajo večinoma z 20- ali 25-letnim kreditom in torej skoraj nimajo možnosti za nov poskus, kot je značilno za druge izdelke, na primer avtomobil, saj hiše ne moremo tako preprosto zamenjati. Hkrati je to tudi odgovornost do okolja, zato skrbno izbirajo materiale za gradnjo (na primer les) in preverjajo, kakšen bo izpust hiše v življenjskem ciklu. »In tu si upam trditi, da smo v svetovnem vrhu,« Marko Lukić, ki je vrhove osvajal tudi kot nekdanji vrhunski alpinist in plezalec.

Začetki družinskega podjetja sicer segajo v leto 1993, ko je podjetje ustanovil Markov oče Milan Lukić. Od takrat je podjetje zgradilo več kot 2580 različnih montažnih objektov v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Nemčiji, Švici, Franciji in na Hrvaškem. Trende trajnostne gradnje prikazujejo v vzorčni hiši v Dragomlju, ki je prva slovenska hiša s certifikatom Active House, ter v hiši Lumar BlackLine na Dunaju.

Ključni vzroki za uspeh

Na prvem mestu vzrokov za njihov uspeh so njihove reference, to je njihovi zadovoljni kupci, saj je to izdelek, o katerem se kupci zelo dobro pozanimajo. Zasluge pripadejo tudi temu, da so zelo zgodaj začeli vlagati v lastni dizajn in imajo lastni arhitekturni biro, ki zna zelo dobro kombinirati videz hiš ter tehnološko usklajenost. »To pomeni, da lahko naredimo najboljšo hišo za določen denar, ne pa najcenejšo. Naša želja je vedno bila ponujati najboljše razmerje med kakovostjo in ceno.«

Tretji vidik pa je gotovo njihova tehnološka superiornost, to je zelo nizka poraba energije za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje hiš, ker so uporabljeni kakovostni materiali in imajo tudi odlične izvajalce. »Poslanstvo podjetja je, da navdihuje tudi druge, da s primeri dobre prakse vpliva nanje, na trg, da želijo boljše izdelke, ki imajo tudi manjši vpliv na okolje,« poudarja Marko Lukić.

Hiše z najnižjimi stroški življenjskega cikla

Podjetje je imelo lani dobrih 26,4 milijona evrov prihodkov in 1,9 milijona evrov čistega dobička, dodana vrednost na zaposlenega je znašala skoraj 80.000 evrov. Letošnje poslovanje pa bo, kot napoveduje sogovornik, še boljše, saj naj bi imeli približno 30 milijonov evrov prihodkov. Tudi knjiga naročil za drugo leto je odlična. »To priča o našem zelo dobrem delu v preteklosti, o zadovoljnih kupcih. Hkrati pa smo vezani na postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj, kar precej vpliva na našo zasedenost, in to ne glede na polno knjigo naročil. Menim, da bodo rezultati tudi za prihodnje leto zelo dobri.«

Na leto sicer zgradijo od 100 do 110 objektov, med katerimi so tudi večji objekti; ravno tako gradijo prvi vrtec iz slovenskega lesa v Selnici pri Dravi s 3000 kvadratnimi metri, kar je velikost okoli 20 hiš. »Zgradili smo tudi večji poslovni objekt, zato je težko zgolj predstaviti število hiš ali objektov. Ampak če je povprečna velikost tipične hiše 140 kvadratnih metrov, bi rekli, da jih takšnih postavimo okoli 150 na leto, kar nas z naskokom uvršča kot največjega ponudnika ali postavljavca izvedenih objektov v Sloveniji. In na to smo zelo ponosni, nikoli pa to ni bil naš cilj, saj je naš cilj predvsem delati dobro.«

Pri tem izpostavi še, da imajo njihove hiše tudi najnižje stroške življenjskega cikla – to pa je tisto, na kar večina kupcev ni pozornih. »Stroški nakupa objekta so zgolj en del celotne vrednosti. Vse drugo pride po tem, ko hišo začnemo uporabljati in s staranjem hiše se vse bolj kažejo razlike v kakovosti, kar pa se žal zrcali tudi v stroških. In v tem segmentu so naše hiše zelo robustne, saj imajo vgrajenega več bolj kakovostnega materiala, in to s pravimi rokami. Naš atribut je, da imamo urejene procese in stalen nabor podizvajalcev že več let, ki dobro razumejo poslanstvo Lumarja in naša kakovostna pričakovanja, kar vodi tudi do kakovostne hiše in zelo zadovoljnih kupcev. In tu se krog sklene,« razloži Marko Lukić. Svoje izvajalce tudi izobražujejo in digitalizirajo, saj jim nič ne pomaga, če je »naše podjetje digitalizirano, zunanji izvajalci pa ne«.

Nagrade za trajnostne prakse …

Lumar je tudi zmagovalec pred kratkim končanega natečaja SME EnterPRIZE Skupine Generali, ki nagrajuje trajnostne poslovne prakse malih in srednje velikih podjetij in poteka v desetih evropskih državah, letos prvič tudi v Sloveniji. So namreč prejemniki nagrade v kategoriji Pozitiven vpliv na okolje.

»Če delaš skladno s svojim poslanstvom, vrednotami in vizijo, so nagrade potrditev, da smo na pravi poti. Ampak da smo letos dobili to nagrado, smo že pred 15 leti začeli določene aktivnosti, torej takrat, ko trajnost še ni bila na nobenem radarju. In ker izhajam iz plezanja in sem velik del življenja preživel v naravi, sem se po prihodu v podjetje – kar ni bila moja sanjska izbira, saj sem vedno menil, da bom aktivno plezal do konca življenja – odločil, da bom počel tako, da bo to imelo najmanjši vpliv na okolje. Podobno kot Yvon Chouinard, ameriški plezalec, okoljevarstvenik in ustanovitelj podjetja Patagonia, ki je zgradil s podjetjem trajnostno zgodbo. Tudi mi želimo v našem podjetju, seveda na precej manjšem obsegu in v čisto drugačni panogi, vendar z večjimi učinki, kot jo ima mogoče izdelovanje oblačil za šport in prosti čas, delati nekaj, kar je skladno z nami.«

Že leta 2017 so v prvem Spiritovem razpisu pripravili trajnostno poslovno strategijo, katere rezultate so, kot z veseljem pove Marko Lukić, že presegli. In zdaj pripravljajo že novo trajnostno strategijo za naslednje petletno obdobje. Zelo zgodaj so v podjetju vzpostavili tudi oddelek trajnosti. V tem času je Lumar postal energetsko skoraj samozadosten, saj skoraj vso energijo za proizvodni del proizvedejo s sončno elektrarno ali odpadno lesno biomaso. Zadali so si, da naj bi do predvidoma leta 2025 postali na tem področju brezogljični. »Vesel sem, ker dokazujemo, da je mogoče dosegati odlične poslovne rezultate, še posebno v naši panogi, na trajnostni način, in sicer zato, ker to želimo in hočemo, kar nas dela uspešne.«

… in inovativnost

Podjetje Lumar je tudi večinski lastnik podjetja iQwood, ki je letos prejelo zlato nacionalno priznanje GZS za inovacije za razvoj najtanjše nosilne, lesene masivne stene brez lepil na svetu. »V iQwood smo vstopili, ker je imelo dobro idejo, obenem pa jim je primanjkovalo kapitala ter trženjskih in organizacijskih znanj. Nagrajena stena je fascinantna, saj je dokaz, da s starimi znanji in sodobno tehnologijo lahko delamo sodobni izdelek, in to z lesno maso iz Slovenije, če jo le lahko pridobimo. Na začetku so hitro trčili ob težavo pri steni, saj je bila predebela in zato predraga, vendar s super karakteristikami. Zato smo razmišljali, kako jo narediti na cenovno sprejemljiv način, da jo bodo kupci lahko tudi bolj množično kupovali in da ne bi postala elitistični nišni izdelek. Tako se je rodila ideja o izdelavi tanjše stene, ki je odlično prestala zahteven postopek certificiranja. In prav zato danes lahko ponudimo to vitko steno tudi širšemu trgu. Čudovit primer njene uporabe bo v vrtcu v Selnici pri Dravi,« je pojasnil direktor Lumarja.

Motivacija za delo v dinamični panogi

Bitka za kader je v vseh panogah velika. In gradbeništvo je, ko pravi sogovornik, zelo dinamično, saj pravil tako rekoč ni. In kaj lahko v podjetju s 92 zaposlenimi ponudijo, kar drugi ne morejo? »Zelo jasno vizijo in jasne vrednote, možnosti za osebnostni razvoj, delovanje le v skladu z lastnimi vrednotami, izpolnjevanje lastnih kariernih ciljev, predvsem pa samostojno delo in dopuščanje možnosti za napake. Hkrati zagotavljamo višje plače kot konkurenca. Prepričan sem, da so motivirani zaposleni bolj produktivni in del motivacije je vedno plača, saj šele od neke točke preloma postanejo druge stvari spet pomembne. Le tako lahko ustvarjamo višjo dodano vrednost, saj so tržne cene definirane, nam pa trg ne priznava 10 ali 15 odstotkov višje cene kot našim konkurentom, ampak le nekaj odstotkov in že to se sliši kot velika razlika v ceni.«

Je pa Marko Lukić zelo ponosen, ker je ključni del ekipe zelo stabilen. Profil, ki ga je težko dobiti, je odgovoren vodja gradbišča. Zelo kompleksno delovno mesto je tudi zaledna pisarna vodij gradbišč, ki zahteva kompleksna znanja in dolg proces šolanja. »To ni profil, ki bi ga dobili kar na trgu, ker je zelo specifičen, zato je največ povpraševanja za te profile. Sicer pa na splošno gledano že ves čas delovanja nimamo resnih težav s kadrom, majhen je tudi delež fluktuacije ključnega kadra zato, ker imamo zelo razpršen profil tako izobrazbeno kot tudi po delovnih mestih – saj imamo na eni strani proizvodno dejavnost, na drugi pa klasično gradbeništvo. Glede kadra se znajdemo bolje kot drugi, ki imajo še večje težave; in nekaj, kar je lastno vsem, ne zaznavam kot težave. Težava je nekaj, kar je lastno samo tebi. S kadrom imamo vsi enako situacijo in tudi pri tem se kaže del sposobnosti vodstva podjetja, da zna te zadeve reševati.«

Želijo biti vsak dan boljši

In kakšna je vizija za prihodnost? Želijo ohraniti agilnost, predvsem pa želijo biti vsak dan boljši. »Če kakšen dan nismo, se poberemo in nadaljujemo. Kot vrhunski športnik tudi vem, da ni olimpijskega zmagovalca, ki nikoli ne bi bil poražen, neporaženi so samo tisti, ki morda igrajo v občinski ligi. In iz tega črpam tudi navdih, vizija pa je postati še boljši celovit ponudnik ekoloških rešitev na področju gradnje, predvsem z nadgradnjo hiš s sistemom iQwooda.«

In kot še pravi Marko Lukić, poslanstvo podjetja daleč presega le doseganje dobrih poslovnih rezultatov. Svoje delovanje želijo razširiti še bolj jasno na lastne inženirske posle, to je na lastne investicije. Upajo tudi, da bo v prihodnosti več razumevanja za leseno gradnjo v javnem sektorju, torej za gradnjo vrtcev, zdravstvenih domov, šol.

»Pri tem atribut najnižje cene, ki je tako zveličan v Sloveniji, ne zdrži in treba je pogledati čez to. Omenjene zgradbe ne samo, da bodo v prostoru dolgo časa, ampak bodo otrokom ali bolnikom zagotavljale drugačno, boljšo kakovost bivanja. Vsak odstotek, ki ga prihranimo s slabšo kakovostjo pri novogradnji, se multiplicira skozi življenjski cikel zgradbe, kar je škoda. In stroški so samo ena dimenzija, druga dimenzija – o kateri se premalo pogovarjamo – pa je, kako določen prostor vpliva na posameznika in njegovo kakovost bivanja v njem. Študije kažejo, da so otroci v vrtcih iz lesa bolj umirjeni in podobno,« še zaključi direktor Lumarja Marko Lukić.