Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Novice

Manj kot dvajsetina Slovencev dosega srednji razred razvitih držav

Dodatna obdavčitev bogatejših v Sloveniji bi udarila po sloju zaposlenih, ki jih v Sloveniji strateško primanjkuje.
FOTO: Jože Suhadolnik
FOTO: Jože Suhadolnik
23. 6. 2022 | 09:00
23. 6. 2022 | 09:04
7:04

V nadaljevanju preberite:

Med idejami nemške vlade za zmanjšanje vpliva draginje je (bila) tudi prerazporeditev davčnega bremena, in sicer tako, da bi razbremenili spodnji in srednji razred ter bolj obdavčili bogate. Podobno idejo bo lahko dobila tudi nova slovenska vlada, saj se je o tem govorilo že v predvolilnem času. A tako kot Nemčija bo tudi Slovenija trčila ob razliko med željo in realnostjo.

 

Težava pri Nemcih je nastala pri izračunu, saj bi bila tovrstna prerazporeditev davčnega bremena v resnici nemogoča. Resnično bogatih je premalo, da bi nadomestili izpad prihodkov od razbremenitve spodnjih razredov. Poleg tega bi se bistveno zmanjšala konkurenčnost Nemčije, ker bi se bolj obdavčilo najbolj produktiven kader, ki dokaj hitro najde delo v tujini. Še večja težava pa je, da bi nemško gospodarstvo razvojne oddelke verjetno preselilo v davčno ugodnejše okolje.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine