Digitalno izobraževanje bi morali bolj domisliti

Digitalne bone '22 v vrednosti 150 evrov bodo tisti, ki so bili 12. marca letos stari 55 let in več in imajo stalno bivališče v Sloveniji, lahko začeli unovčevati šele jeseni. Izkoristili jih bodo namreč lahko po končanem izobraževanju za pridobivanje digitalnih kompetenc. Organizacije starejših digitalne bone pozdrav­ljajo, nekatere pa menijo, da je postopek za njihovo uporabo do njih diskriminatoren. Pričakujejo dopolnitev ukrepov za spodbujanje digitalne vključenosti.

Razpis za izbiro izvajalcev izobraževanj še poteka, prvi rok prijave je bil 10. junij, drugi je 8. julij. Izobraževanja naj bi se začela do septembra, boni so veljavni do 30. novembra, kar pomeni, da bodo starejši imeli za to na voljo tri mesece.

Iskanje rešitve v domovih za starejše

V 750.000 evrov vrednem razpisu za sofinanciranje izvajanja neformalnih izobraževanj digitalnega opismenjevanja starih 55 let in več, ki sta ga pripravila Slovenski regionalno razvojni sklad in vladna služba za digitalno preobrazbo, ki določa tudi višino razporejenih sredstev po statističnih regijah, je opredeljeno, da udeleženec izobraževanja pridobi pravico do digitalnega bona, ko opravi devet ur osnovnega izobraževanja ali skupno devet ur v okviru dveh dodatnih izobraževanj. Postopek izbora bo predvidoma končan konec julija, seznam izvajalcev pa bo objavljen tudi na spletni strani službe za digitalno preobrazbo. Kot pravijo v tej službi, bodo izvajalci o lokacijah in terminih izobraževanj obveščali tudi sami.

Ni pa še znano, kako bodo izobraževanja potekala v domovih za starejše. »Podrobnosti še niso dorečene, saj javni razpis za izbor izvajalcev izobraževanj, ki je bil objavljen 20. maja, še ni končan. Ko bodo izvajalci izbrani, jih bomo pozvali, da svoje storitve izvedejo tudi v domovih za starejše oziroma da skupaj z domovi po­iščejo najboljšo rešitev,« je povedal Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

Izobraževalec bo moral imeti za izvedbo izobraževanj zagotovljen prostor, opremljen z mizami in stoli, tabličnim, namiznim ali prenosnim računalnikom z dostopom do spleta za predavatelja in vsakega udeleženca ter projektorjem in platnom ali drugo primerno projekcijsko opremo. V izobraževalni skupini bo lahko največ petnajst udeležencev. Če bo v skupini več kot deset ljudi, mora izvajalec poleg predavatelja zagotoviti tudi enega strokovno usposobljenega pomočnika.

Izbrani izvajalec mora pripraviti in zagotoviti učno gradivo o vsebini izobraževanja v tiskani obliki, ki ga udeleženci lahko odnesejo domov. Hkrati mora tudi zagotavljati podporo udeležencem prek elektronske pošte in telefona oziroma kontaktne točke za pomoč uporabnikom po javno objavljenem urniku, in sicer po vsaj 10 ur na teden.

Stroški izvedbe izobraževalnega programa na udeleženca so 124,80 evra. Ko bodo udeleženci opravili neformalno izobraževanje, bodo v informacijski sistem Fursa vpisani kot upravičenci do digitalnega bona '22, torej bodo dobroimetje v višini 150 evrov po opravljenem neformalnem izobraževanju šele pridobili. Tečaji, opravljeni v preteklosti, četudi s področja digitalnih kompetenc, jih ne uvrščajo med upravičence.

Vladna služba: Strahovi bodo hitro premagani

V službi vlade za digitalno pre­obrazbo so pojasnili, da bodo na voljo različna usposabljanja, tako za tiste, ki se bodo šele spoznavali z računalniškimi in digitalnimi tehnologijami ali pa imajo z uporabo le malo izkušenj, kot za tiste, ki se želijo seznaniti s tehnološkimi možnostmi za poenostavljanje živ­ljenjskih opravkov. Usposabljanja bodo prilagojena udeležencem in do njih prijazna, tako da bodo morebitni strahovi hitro premagani.

Kako bodo izobraževanja potekala v domovih za starejše, še ni znano. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

»Udeleženci izobraževanj se bodo učili o osnovah varnega zagona pametne naprave, iskanja vsebin na spletu, pošiljanja sms-ov, mms-ov in e-pošte, opravljanja videoklicev, fotografiranja. Lahko se bodo naučili pridobiti in uporabljati digitalni podpis, navigacijo ali vremenske aplikacije. Naučili se bodo uporabljati tudi aplikacije, kot sta e-zdravje, e-davki, in spletno nakupovati. Poučili se bodo tudi o pasteh splet­nih nakupov. Mogoče bo spoznavanje spletnega banč­ništva ali fotografiranja z mož­nostmi obdelave in še marsikaj drugega. Vsa usposabljanja bodo temeljila na praktičnih primerih,« so povedali v vladni službi za digitalno preobrazbo. Pojasnili so še, da bo nadzor nad izvajan­jem tečajev potekal skladno s pogoji pogodbe o sofinanciranju. Prepričani so, da bodo udeleženci izobraževanj imeli dovolj časa za unovčitev digitalnih bonov.

SUS: Diskriminatorno izobraževanje?

V Sindikatu upokojencev Slovenije (SUS) se sprašujejo, ali ni zapovedano obvezno izobraževanje za prebivalce, ki so stari 55 let ali več, diskriminacijsko in v nasprotju s 5. členom zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki pravi, da so ukrepi za spodbujanje dostopni vsem ciljnim skupinam pod enakimi pogoji. Francka Ćetković, predsednica SUS, poudarja: »Kako naj razumemo obveznost izobraževanja za vse prebivalce, stare 55 let in več, na primer tudi za tiste, ki so se morebiti nedavno upokojili in so na svojih delovnih mestih uporabljali digitalne naprave, torej so tega vešči, hkrati pa imajo morda nizko pokojnino in si ne morejo kupiti tablice ali računalnika, pri čemer bi jim digitalni bon lahko pomagal? Samo pamet­ni telefon predvsem za starejše, četudi obvladajo uporabo tehnologije, ni najboljša rešitev za dostop do javnih storitev.«

V SUS na podlagi znanih dejstev in pogojev iz razpisa ocenjujejo, da bo dostop do digitalnih bonov, predvsem za starejše, precej neprijazen in dvomijo, da bo tako res uresničena namera, da starejši zaradi digitalne nepismenosti ne bi bili socialno izključeni ter da ne bodo imeli težav z dostopom do javnih storitev. »Dejstvo, da je celotna informacija, skupaj z razpisom, zgolj na spletu, prav gotovo ne prispeva k širšemu informiranju o možnostih izobraževanja in dostopa do digitalnih bonov.«

Ćetkovićeva ugotavlja, da tudi aktivna vloga socialnih partnerjev in nevladnih organizacij v izvedbenih aktih zakona, predvsem tistih, ki predpisujejo pogoje za neformalno izobraževanje, ni omogočena. »Niso upoštevana naša opozorila, da je velika težava negativen odnos okolja do starejših in predsodki glede njihovih sposobnosti, kar vpliva na notran­ji odpor, ki spodbuja strah pred novimi tehnologijami in zavedanje o pomanjkanju veščin uporabe. Zato menimo, da je izred­no pomembno, da starejše izobražujejo starejši oziroma ljud­je, ki čutijo empatijo do njih.«

V SUS pričakujejo, da bodo ukrepi za spodbujane digitalne vključenosti in nakup računalniške opreme dopolnjeni, da bo izvajanje izobraževanja omogočeno res vsem, ki so v zakonu navedeni, tudi socialnim partnerjem in nevladnim organizacijam, na manj zapleten in predvsem do starejših bolj prijazen način.

Srebrna nit: Da ne bo denar vržen skozi okno

V društvu za dostojno starost Srebrna nit digitalne bone '22 sicer pozdravljajo, a se tudi njim ne zdijo najbolj premišljena odločitev za starejše. »E-opismen­jevanje starejših je za mnoge res problem, veliko pa nas je, ki ta znanja imamo in bi ekonomsko šibkejši morda potrebovali kakšen kos nove opreme, pri čemer bi bila pomoč pri nakupu dobrodošla brez tečaja. Tisti, ki so popolnoma računalniško nepismeni, pa se bodo težko kaj veliko naučili na kratkem tečaju. Kazalo bi tudi doreči vlogo in obveznosti izvajalcev izobraževanj oz. usposabljanj za starejše, da ne bo denar vržen skozi okno,« ugotavlja Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti.

Po njenem bi morali razmisliti, kako digitalne bone narediti bolj koristne in kako približati e-usposabljanje starejšim, ki še niso uporabljali računalniške komunikacije, pri čemer je treba definirati prednostna področja, ki jih bodo najbolj potrebovali, organizirati mrežo dosegljivih informacij in podobno. »Zagotovo bo potrebno osnovno poznavanje delovanja računalnika, e-pošta, bančno poslovanje, poslovanje z državno upravo, e-nakupovanje … Verjamemo, da bo nova ministrica za digitalno preobrazbo nadgradila sicer dob­ro idejo, da bo denar koristno uporabljen.«

Ob tem pa v Srebrni niti opozarjajo na nevarnost intenzivne  informatizacije, posebej za starejše, saj je veliko ljudi neveščih novih tehnologij. »Ker so starejši ranljiva skupina v več pogledih, tudi ekonomskem, in nimajo vsi možnosti dostopa do računalnika ali pametnega telefona, pričakujemo, da so storitve, ki jih koristijo starejši, še vedno dostopne tudi v klasičnih oblikah, na primer osebno, po telefonu … Izgovore, da bodo starejšim včasih lahko pomagali otroci ali vnuki, ocenjujemo za nepotreben in grob poseg v samostojnost, zasebnost in osebne ali zdravstvene podatke posameznika,« je še poudarila Medenova. 

Zdus: Neupoštevanje starejših od 70 let

V Zdusu so veseli digitalnih bonov, saj je tovrstno opismenjevanje članov mnoga društva upokojencev stalo že precej denarja. Vendar opozarjajo, da v celotnem postopku, skupaj z razpisom, niso bile dovolj upoštevane značilnosti starejših od 70 let. Polovica te generacije še vedno ne obvlada računalnika, tudi pametni telefoni in tablice so zanje velikokrat nepremostljiva težava. Po izkušnjah in analizah, ki jih imajo na tem področju, opozarjajo, da mora izobraževanje starejših potekati po sistemu en izobraževalec na enega izobraževanega. Pri tem pa je treba uporabljati napravo, s katero bo izobraževani tudi pozneje delal, ker se lahko zgodi, da ga bo potrpljenje minilo in bo ves trud zaman, čeprav je bil sprva navdušen.

Starejši pričakujejo, da so storitve, ki jih uporabljajo, še vedno dostopne tudi v klasičnih oblikah, na primer osebno, po telefonu … FOTO: Leon Vidic/Delo

Na terenu ugotavljajo, da sta za udeležbo starejših od 70 let lahko ključna kraj učenja in izbor izobraževalcev. »Pri tem je pomembna empatija do starejših, predvsem pa umirjen ter lokalno in prostorsko primeren pristop. Večina starejših se boji računalnika, in če nimajo koga s tem znanjem v domačem okolju, da jim priskoči na pomoč, nastajajo dvomi, koliko pridobljenega znan­ja bodo znali prenesti v praktično rabo,« menijo v Zdusu. Ob tem opozarjajo, da lahko od 30 do 40 odstotkov starejših ostane prikrajšanih, ker se ne bodo znali prijaviti na izobraževanje. Sprašujejo se tudi, ali bodo ljudje na podeželju dovolj dobro obveščeni o izobraževanju, kaj pa, če niso mobilni? Poleg tega se poraja pomislek, kaj si bodo pri višini pokojnin, ki jih imajo, in z bonom za 150 evrov sploh lahko privoščili, če bodo težko primaknili iz svojega žepa vsaj še enkrat toliko, da bo računalnik kolikor toliko uporaben.

Tipkovnice, miške, zasloni …

Digitalni bon '22 je mogoče unovčiti izključno za nakup nove, obnovljene ali rabljene računalniške opreme, na primer prenosnega, tabličnega ali namiznega računalnika, priklopne postaje za prenosni računalnik, računalniškega zaslona, tipkovnice in miške, digitalnega papirja, digitalnega peresa, čitalnika pametne kartice, spletne kamere, slušalk z mikrofonom, večfunkcijske naprave, optičnega čitalnika (skenerja), tiskalnika, 3D tiskalnika, zunanje pomnilniške enote, posebne računalniške opreme za digitalno vključenost invalidov in kompleta za učenje programiranja, vključno s kartičnim računalnikom in programsko opremo za razvojna okolja. Ob tem je še pomembno vedeti, da starši z otroki, babice in dedki z vnuki digitalnih bonov '22 ne morejo združevati.

Digitalni bon bodo tudi starejši lahko vnovčili v trgovinah na debelo z napravami za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in trgovinah na drobno v specializiranih prodajalnah z računalniškimi, komunikacijskimi, avdio in video napravami. Ob nakupu mora kupec prodajalcu predložiti izjavo o unovčitvi oziroma združitvi digitalnih bonov '22. Tudi v spletni trgovini mora upravičenec ob nakupu, ponudniku blaga posredovati podpisano izjavo o unovčitvi bona.

Ponudniki te opreme pa so že začeli ponujati različne pakete v vrednosti 150 evrov, na primer kombinacije miške, tipkovnice in slušalk, pa miške, spletne kamere in slušalk, pa tablične računalnike in podobno, ki jih z boni že lahko kupujejo mlajši upravičenci.