Krovni dokument na področju intelektualne lastnine

Vlada je sprejela prvo nacionalno strategijo intelektualne lastnine do leta 2030 in ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport naložila, da v sodelovanju z drugimi organi pripravi akcijski načrt za izvajanje strategije. S tem Slovenija dodatno prepoznava vlogo intelektualne lastnine pri spodbujanju inovacij, ustvarjalnosti in deljenju znanja ter pomen njenega strateškega upravljanja.

Zaradi narave in pomena intelektualne lastnine je strategijo, ob sodelovanju različnih strokovnjakov s področja prava in raziskav, pripravila vladna delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov osmih ministrstev, Urada RS za intelektualno lastnino in Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS. V pripravo strategije so bili vključeni tudi deležniki v slovenskem sistemu intelektualne lastnine, ki sprejetje prvega strateškega dokumenta države na tem področju podpirajo.

Minister Matjaž Han je poudaril, da gospodarstvo temelji na inovacijah in tehnološkem napredku: »Sprejetje strategije vidim kot pomemben mejnik na naši poti k še bolj inovativni, znanju usmerjeni in gospodarsko odporni prihodnosti. Prepričan sem, da bomo s sledenjem usmeritvam, ki so zapisane v tem dokumentu, dosegli napredek ne samo na področju inovacij in pri trajnostni gospodarski rasti, ampak tudi v družbi nasploh.«

Majhno zavedanje pomena intelektualne lastnine

Analiza stanja na področju intelektualne lastnine v Sloveniji, ki jo je opravil Inštitut za ekonomska raziskovanja v času pred pripravo strategije, je pokazala na šibko zavedanje pomena intelektualne lastnine v gospodarstvu in javnem sektorju. Majhna in srednje velika podjetja se z varovanjem in trženjem intelektualne lastnine večinoma ne ukvarjajo ciljno. Prav tako v Sloveniji ni zadostne ozaveščenosti o tem področju, kar vpliva na omejeno spoštovanje pravic intelektualne lastnine v splošni javnosti. Ugotovljena je bila tudi odsotnost vsebin s področja intelektualne lastnine na vseh ravneh šolanja (za namen ozaveščanja) ter tudi v visokošolskem izobraževanju (strokovna znanja), s čimer je povezano tudi ugotovljeno pomanjkanje ustreznih kompetenc s področja intelektualne lastnine v gospodarstvu in javnem sektorju, so razložili na uradu za intelektualno lastnino.

Trije cilji

Za odpravo teh ugotovljenih šibkosti v slovenskem sistemu pravkar sprejeti strateški dokument vključuje tri strateške cilje: okrepitev okolja za učinkovito ustvarjanje, razvoj, varstvo in upravljanje intelektualne lastnine; povečanje ozaveščenosti in znanja o intelektualni lastnini; krepitev vloge intelektualne lastnine v zasebnem in javnem sektorju ter v družbi nasploh.

Za doseganje strateških ciljev so v strategiji opredeljeni tudi ukrepi in aktivnosti. Ti bodo konkretneje določeni vključno z načinom izvajanja v akcijskem načrtu. Pripravilo ga bo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport za obdobje veljavnosti strategije, v sodelovanju s pristojnimi organi, in sicer najpozneje v enem letu po sprejetju nacionalne strategije.

Direktorica urada za intelektualno lastnino mag. Karin Žvokelj je ob sprejetju strategije dejala, da intelektualna lastnina ključno gibalo inovacij. »Podjetja in posameznike spodbuja k inovativnosti in ustvarjalnosti na različnih področjih, vključno z znanostjo, tehnologijo, umetnostjo, literaturo in industrijo. Kot taka je intelektualna lastnina neločljiv del javnih politik na tem področju, brez teh politik je vpliv intelektualne lastnine na gospodarski in družbeni razvoj Slovenije omejen. Prav je, da jo tudi v Sloveniji postavimo v središče ustvarjanja dodane vrednosti in blagostanja. To smo storili s sprejetjem nacionalne strategije, ki je pomemben mejnik za Slovenijo in urad. Z njo določamo usmeritev države na področju intelektualne lastnine in njeno umestitev v slovenskem prostoru.«