Kreditiranja ne bo več omejevala minimalna plača

Državni zbor je pričakovano sprejel novelo zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema. Sprememba bo Banki Slovenije omogočala, da bo lahko prilagajala makrobonitetni ukrep glede omejitve kreditiranja potrošnikov neodvisno od sprememb višine bruto minimalne plače.

Dopolnjeni zakon bolj jasno opredeljuje, da Banka Slovenije pri izvajanju makrobonitetnega nadzora ni vezana na določbe predpisov o izvršbi in zavarovanju. Banka Slovenije je namreč pravne podlage doslej tolmačila na način, da je pri izdaji makrobonitetnih ukrepov, povezanih z omejitvijo kreditiranja prebivalstva, vezana na omejitve iz teh predpisov.

Sprejeti predlog finančnega ministrstva, ki je bil usklajen z Banko Slovenije (BS), se nanaša na zavezujoči makrobonitetni ukrep BS iz leta 2019, ki je vezan na omejitve kreditiranja prebivalstva. Centralna banka je tedaj določila, da mora potrošniku ne glede na višino dohodka po plačilu vseh obrokov iz kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače.

Okoliščine so se spremenile zlasti januarja letos, ko je minister za delo določil nov znesek minimalne plače, ki se je s 1074,43 evra bruto zvišala na 1203,36 evra bruto – oziroma s 778 evrov na 878 evrov neto. Zaradi dviga minimalne plače se je v povezavi z makrobonitetnimi omejitvami kreditiranja potrošnikov, ki jih določa Banka Slovenije, tako rekoč čez noč znižala kreditna sposobnost potrošnikov, predvsem tistih s prihodki, nižjimi od povprečne plače. Z zviševanjem minimalne plače se je namreč v enaki višini povišal tudi znesek, ki mora ostati kreditojemalcu na računu po odplačilu mesečne anuitete.

S predlagano dopolnitvijo zakona bo BS v skladu s svojimi pristojnostmi lahko prilagajala makrobonitetni ukrep glede omejitve kreditiranja potrošnikov neodvisno od sprememb bruto minimalne plače. Ta se po zakonu, ki ureja minimalno plačo, sicer usklajuje najmanj enkrat na leto.

BS bo po uveljavitvi predlagane novele lahko določila tudi drugo merilo za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati potrošniku oziroma kreditojemalcu, recimo tudi na podlagi ocene nujnih življenjskih stroškov. 

Po oceni ministrstva za finance bo lahko Banka Slovenije – »brez kakršnegakoli dvoma glede njenih pristojnosti« – svojo funkcijo sprejemanja in prilagajanja makrobonitetnih ukrepov izvajala na podlagi lastnih in drugih analiz oziroma ugotovitev ter z upoštevanjem preostalih predpisov, vezanih na bančni sistem. Posledično bo torej lahko sprejemala takšne makrobonitetne ukrepe, o katerih bo presodila, da so najprimernejši za slovenski bančni sistem, zadolženost prebivalstva in širšo finančno stabilnost.