Minimalna plača ne bi več določala kreditne sposobnosti

Poslanci bodo jutri po skrajšanem postopku obravnavali novelo zakona o makrobonitetnem nadzoru bančnega sistema. Z njo naj bi, kot piše v pojasnilu ministrstva za finance, odpravili neposreden vpliv spremembe višine bruto minimalne plače na kreditno sposobnost gospodinjstev in zagotovili primerno zaščito potrošnikov, hkrati pa ne bi omejevali politike države glede minimalne plače.

Predlog finančnega ministrstva, ki je usklajen z Banko Slovenije (BS), se nanaša na zavezujoči makrobonitetni ukrep BS iz leta 2019, ki je vezan na omejitve kreditiranja prebivalstva. Centralna banka je tedaj določila, da mora potrošniku ne glede na višino dohodka po plačilu vseh obrokov iz kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače.

Okoliščine so se spremenile zlasti januarja letos, ko je minister za delo določil nov znesek minimalne plače, ki se je s 1074,43 evra bruto zvišala na 1203,36 evra bruto – oziroma s 778 evrov na 878 evrov neto. Zaradi dviga minimalne plače se je v povezavi z makrobonitetnimi omejitvami kreditiranja potrošnikov, ki jih določa Banka Slovenije, tako rekoč čez noč znižala kreditna sposobnost potrošnikov, predvsem tistih s prihodki, nižjimi od povprečne plače. Z zviševanjem minimalne plače se je namreč v enaki višini povišal tudi znesek, ki mora ostati kreditojemalcu na računu po odplačilu mesečne anuitete.

S predlagano dopolnitvijo zakona bo BS v skladu s svojimi pristojnostmi lahko prilagajala makrobonitetni ukrep glede omejitve kreditiranja potrošnikov neodvisno od sprememb bruto minimalne plače. Ta se po zakonu, ki ureja minimalno plačo, sicer usklajuje najmanj enkrat na leto. BS bo po uveljavitvi predlagane novele lahko določila tudi drugo merilo za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati potrošniku oziroma kreditojemalcu, recimo tudi na podlagi ocene nujnih življenjskih stroškov. S predlagano novelo naj bi v zakon dodali nov tretji odstavek, ki bo jasneje določal, da nadzorni organi pri izvajanju makrobonitetnega nadzora pri kreditiranju potrošnikov niso vezani na določbe glede omejitve izvršbe.

Po oceni ministrstva za finance bo Banka Slovenije svojo funkcijo sprejemanja in prilagajanja makrobonitetnih ukrepov lahko izvajala na podlagi lastnih in drugih analiz oziroma ugotovitev ter z upoštevanjem preostalih predpisov, vezanih na bančni sistem. Posledično bo torej lahko sprejemala takšne makrobonitetne ukrepe, o katerih bo presodila, da so najprimernejši za slovenski bančni sistem, zadolženost prebivalstva in širšo finančno stabilnost.