Ministrstvo poziva BS k spremembi omejitev kreditiranja

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je Banko Slovenije pozvalo k preučitvi sprememb makrobonitetnih omejitev kreditiranja prebivalstva. To naj spremeni tako, da dvig minimalne plače ne bo več negativno vplival na kreditno sposobnost posameznikov oziroma gospodinjstev, so sporočili z ministrstva, ki ga vodi Luka Mesec.

»Z vidika ministrstva je vprašanje višine minimalne plače v prvi vrsti vprašanje določitve najnižjega še sprejemljivega plačila za delo, ki mora delavcem z najnižjimi dohodki in njihovim družinam zagotavljati dostojno življenje. Z vidika Banke Slovenije, katere naloga je, da določa ustrezne makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva, pa bi bilo glede na aktualne okoliščine smiselno ponovno razmisliti o ustreznosti uporabe vhodnega podatka minimalne plače pri določanju kreditne sposobnosti prebivalstva,« so zapisali na ministrstvu.

Pri povprečni plači za petino manjši mesečni obrok kredita

Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva med drugim določa, da mora potrošniku po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače, kot določa zakon, ki opredeljuje minimalno plačo. Dvig minimalne plače s 1074,43 na 1203,36 evra z letošnjim letom je tako nekaterim posameznikom oziroma gospodinjstvom poslabšal kreditno sposobnost, so opozorili.

K dogovoru, kakšne omejitve glede kreditiranja, ki so v nacionalni pristojnosti, bi bile za Slovenijo primerne, je pred kratkim pozvala tudi komisija DZ za nadzor javnih financ. Banke med drugim pravijo, da so preveč omejene pri kreditiranju, regulator pa, da so tveganja v bančnem okolju povečana in da so ukrepi primerni.

Po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb mora posamezniku vsak mesec ostati najmanj 914,55 evra, za vsakega otroka pa mora biti ta znesek višji za 248,92 evra, so opozorili v združenju bank. »Posameznik s povprečno plačo in enim otrokom ni kreditno sposoben ... Tega nikjer drugje ni,« je bil na seji DZ predsednik uprave največje banke v Sloveniji NLB Blaž Brodnjak kritičen do BS kot bančnega regulatorja.

Banka Slovenije: Okrepili bomo dialog

V Banki Slovenije na poziv odgovarjajo, da makrobonitetni ukrep, uveden novembra 2019, po potrebi prilagajajo in dopolnjujejo z drugimi ukrepi. Maja lani so spremenili pogoje odobravanja izjem, in sicer je od julija lani možno kreditiranje tudi tistih komitentov, ki jim po plačilu mesečnega obroka ostane manj od predpisanega zneska. Banke se lahko za to izjemo odločijo pri največ 10 odstotkih poslov. Iz podatkov bank je razvidno, da so v zadnjem obdobju pri stanovanjskem kreditiranju izkoristile le 2,4 odstotka izjem od dovoljenih 10 odstotkov. Ob tem so kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino, popolnoma zavarovane z državnim jamstvom, izvzete iz omejitev kreditiranja prebivalstva.

Kar zadeva zadnji, januarski dvig minimalne plače, sprejet na pobudo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, se je ta prenesel v zakon o izvršbi in zavarovanju. S tem se poviša tudi znesek, ki mora v skladu z obstoječimi pogoji Banke Slovenije za kreditiranje prebivalstva ostati kreditojemalcu na računu po odplačilu mesečne anuitete. »Obstoječi makrobonitetni ukrep torej ščititi kreditojemalca pred mesečno obremenitvijo, ki bi presegla zakonsko določen minimalni znesek, potreben za preživetje. Ob tem dodajamo, da se, če upoštevamo daljšo časovno obdobje, poleg minimalne plače povečuje tudi splošna raven plač, kar povečuje kreditno sposobnost tudi ostalih kreditojemalcev. Po zadnjih podatkih je zato rast stanovanjskega kreditiranja relativno visoka in medletno znaša 10,5 odstotka,« še poudarjajo v Banki Slovenije in napovedujejo, da bodo »v skladu z dosedanjo prakso dodatno okrepili dialog s pristojnimi institucijami, da se poišče rešitev, ki bo primerna za kreditojemalce, ki kredit najemajo, in tudi za tiste, ki kredita niso zmožni odplačati.«