Rahljanje omejitev pri kreditiranju prebivalstva

Banka Slovenije bo lahko po novem samostojno odločala o najvišjem dovoljenem znesku mesečnega obroka posojila posameznika s povprečno plačo. Vlada je namreč sprejela predlog sprememb zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sektorja, po katerem ta meja ne bo več vezana na višino minimalne plače.

Pri povprečni plači za petino manjši mesečni obrok kredita

Kot je znano, se je tako kot vsako leto tudi letos, ob dvigu minimalne plače, kreditna sposobnost prebivalstva zmanjšala; letos pri povprečni plači za okoli petino. Banka Slovenije je namreč v sklepu o makrobonitetnih ocenah bankam predpisala, da mora potrošniku po plačilu obrokov kreditov vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače. Če se je torej minimalna plača zvišala, se je razpoložljivi dohodek po veljavni ureditvi sorazmerno znižal.

Finančni minister Klemen Boštjančič je danes po seji vlade pojasnil, da novela zakona bolj jasno opredeljuje, da Banka Slovenije ni vezana na predpise o izvršbi in zavarovanju. »S tem bomo omogočili, da na financiranje prebivalstva ne bo vplivala minimalna plača, ampak bo o tej omejitvi lahko samostojno odločal regulator,« je povedal minister. Ali to pomeni, da bo Banka Slovenije to mejo spustila, pa Klemenčič ni mogel napovedati.

Skupna rešitev

A kot je razumeti, je bančni regulator vladnim spremembam naklonjen. V Banki Slovenije namreč pojasnjujejo, da sta ministrstvo za finance in Banka Slovenije skupaj pristopila k spremembi zakonodaje za rešitev problematike zmanjšane kreditne sposobnosti prebivalstva: »Ob zadnjem, januarskem dvigu minimalne plače namreč ugotavljamo, da se je kreditna sposobnost kreditojemalcev s prihodki do povprečne plače pomembno zmanjšala. S prilagoditvijo zakonodaje bi lahko omejili vpliv vsakokratne korekcije minimalne plače.«

Poleg spremembe relevantne zakonodaje bi bilo treba v nadaljevanju prilagoditi tudi makrobonitetni instrumentarij, ki bo ustrezno naslovil minimalne kreditne standarde in hkrati zagotavljal ustrezno zaščito potrošnikov in bank oziroma finančno stabilnost v splošnem, dodaja bančni regulator. Pojasnjujejo, da bodo tudi v prihodnje v ravnali v skladu z njihovo splošno usmeritvijo, torej da redno spremljajo razvoj tveganja v bančnem sistemu in druge pomembne okoliščine na tem področju ter da temu ustrezno prilagajajo tudi makrobonitetno politiko in makrobonitetne instrumente: »Hkrati redno spremljamo in ocenjujemo tudi učinke že uvedenih makrobonitetnih ukrepov.«