Kje je službo našel nekdanji minister Jure Leben

Ljubljana – Nekdanji minister za okolje in prostor Jure Leben je prevzel vodenje projekta Bežigrajski športni park, ki ga na propadajočem Plečnikovem stadionu namerava zgraditi Joc Pečečnik. Leben upa, da bo postopek izdaje gradbenega dovoljenja po integralnem postopku čim prej končan.

»K sodelovanju me je po mojem odstopu z ministrske funkcije povabil investitor Joc Pečečnik. Projekt z dolgo brado, kakršno ima Bežigrajski športni park, je potreboval človeka, ki bi z znanjem in izkušnjami projekt potisnil naprej. Začeti obnovo Plečnikovega stadiona je moj karierni izziv,« nam je povedal Jure Leben. Projektu se je pridružil pred dobrimi tremi meseci. »Bedim nad vsemi postopki, prevzel sem vodenje celotnega projekta,« je rekel Leben in dodal, da Pečečniku pomaga tudi pri drugih investicijah.

Ministrstvo za okolje in prostor, ki ga je do odstopa zaradi afere z maketo drugega tira vodil Leben, je eden ključnih akterjev v dolgoletni sagi tega projekta. Potem ko si je Joc Pečečnik več let prizadeval dobiti okoljevarstveno soglasje za projekt, je konec lanskega leta na ministrstvo za okolje in prostor oddal vlogo za integralno gradbeno dovoljenje. Tega dovoljuje lani uveljavljena nova gradbena zakonodaja ter združuje dva postopka, in sicer pridobivanje okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja.



Na vprašanje, ali se je s primerom Bežigrajski športni park seznanil že kot minister in ali se je s tem primerom ukvarjal oziroma glede tega ukrepal, je odgovoril: »Kot minister sem bil seznanjen z vsemi integralnimi postopki v času svojega dela.«

Investitor sicer še vedno čaka na gradbeno dovoljenje po integralnem postopku. »Postopek poteka in upam, da bo kmalu zaključen,« je dejal Leben: »Trenutno je ključno, da jasno sodelujemo z vsemi, ki sodelujejo v integralnem postopku. Pomanjkanje informiranja med vključenimi je glavna težava zamud in nerealizacije projekta vsa ta leta.« Investitor je maja dopolnil vlogo za gradbeno dovoljenje, rok za izdajo pa je pet mesecev, brez vključenega časa za pridobivanje mnenj in javno razpravo.
 

Dolgotrajna saga

Ministrstvo za okolje in prostor ter agencija za okolje (Arso), ki sodi pod okrilje ministrstva, se s Pečečnikovim projektom ukvarjata od leta 2010, ko je družba BŠP, ki jo je Joc Pečečnik ustanovil skupaj z ljubljansko občino in Olimpijskim komitejem Slovenije, na Arso vložila vlogo za izdajo okoljevarstvenega soglasja. Arso je o njem večkrat odločil, a je po pritožbah in odločitvah organov na višjih instancah zadevo dobil v ponovno odločanje. Nazadnje je ministrstvo za okolje okoljevarstveno soglasje odpravilo in ga agenciji vrnilo v ponovno odločanje novembra 2017.

Pečečnik je konec lanskega leta na ministrstvo za okolje in prostor oddal vlogo za integralno gradbeno dovoljenje. Tega dovoljuje leta 2017 sprejeta in od lani veljavna nova gradbena zakonodaja, ki združuje dva postopka, in sicer pridobivanje okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja. Družba BŠP je maja vlogo dopolnila. Rok za izdajo gradbenega dovoljenja je pet mesecev od vložitve popolne zahteve, pri čemer rok ne teče v času pridobivanja mnenj in javne razprave.

Številni vzroki za dolgotrajne postopke

Jure Leben bo tako še z druge strani izkusil (ne)delovanje aparata ministrstva za okolje in prostor. Obnova stadiona za Bežigradom je eden od projektov v Sloveniji, ki več let čakajo na izvedbo in se le selijo med državnimi ustanovami.
Veliko projektov se ustavi pri pridobivanju okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja. Število vlog za ta dovoljenja se je v času gospodarske rasti na Arsu povečalo. Vendar agenciji zaradi kadrovske podhranjenosti ne uspe v razumnem času predelati teh vlog.
 

Nasprotujoči si predpisi

Na Arsu pa so tudi že opozorili na nasprotujoče si predpise in tolmačenja instančnih organov ter na to, da instančni organi postopke vedno znova vračajo v ponovno odločanje z novimi sporni vidiki. Med vzroki za podaljševanje postopkov na Arsu opažajo tudi vlaganje zahtev za okoljevarstvena soglasja brez vseh predpisanih sestavin, s čimer si investitorji zagotovijo hitrejšo obravnavo. Drugi vzrok pa je, da imajo stranski udeleženci veliko pravnih možnosti za upočasnitev postopka: »Da pri tem morda zlorabljajo svoje postopkovne pravice, je zelo težko nedvoumno prepoznati, še bolj omejene pa so možnosti ukrepanja v takih primerih.«