Neomejen dostop | že od 9,99€
V zadnjih tednih sta finančne trge zaznamovala dva letos daleč najbolj prelomna dogodka zgodovinskih dimenzij, ki bosta zaradi svojih večplastnih razsežnosti v prihodnjih mesecih odločilno vplivala na smeri gibanja večine ključnih makroekonomskih kazalnikov in premoženjskih razredov.
Govorimo seveda o agresivnem zasuku v smeri bolj ohlapne monetarne politike v Združenih državah Amerike, ki mu je sledil nepričakovano obsežen sveženj ukrepov za oživitev anemičnega kitajskega gospodarstva. Tega so zdravniki na urgenci pred tem že priklopili na aparate zaradi šibkega domačega povpraševanja, brutalnega zloma nepremičninskega trga s 65-odstotnim padcem obsega novogradenj in nevarnosti deflacijske spirale.
Paradoksalno je, da je šele ameriška centralna banka s svojim pogumnim znižanjem temeljne kratkoročne obrestne mere za 0,5 odstotne točke na 4,75 do pet odstotkov pripravila teren za enega največjih monetarnih in fiskalnih stimulativnih eksperimentov na Kitajskem. Ta bi lahko na koncu po nekaterih ocenah znašal med tisoč in 1500 milijardami dolarjev oziroma med 5,5 in 8,3 odstotka kitajskega BDP.
Po teh številkah se nam obeta tretji največji stimulativni paket v zgodovini Kitajske, ki bo sicer nižji od neponovljivega odziva na veliko finančno krizo v letih 2008 in 2009, ki je dosegel kar 12,5 odstotka BDP, vendar pa bo, kot kaže, po obsegu presegel ukrepe za stabilizacijo gospodarstva in trgov med pandemijo covida-19.
Kitajske delnice v Hongkongu in v celinski Kitajski so od usodnega 23. septembra v samo nekaj trgovalnih dneh eksplodirale za okoli 30 odstotkov. Gre za izjemno redek pojav, rdeči borzni ognjemet, ki ga imamo priložnost spremljati v živo samo nekajkrat v življenju, podobno kot na primer popolni sončni mrk ali pa veličastno predstavo Tadeja Pogačarja, ko je na svetovnem prvenstvu zlomil konkurenco z napadom sto kilometrov pred ciljem. Ne pozabimo, da je bila negativna stava na katastrofalne kitajske delnice več let ena najbolj priljubljenih in donosnih špekulativnih pozicij, ki je prerasla vse normalne okvire, zato so bile množice izpostavljenih igralcev nenadoma prisiljene panično zapirati svoje špekulativne pozicije.
Za običajne vlagatelje je pomembno, da je kitajski rdeči ognjemet v borzno neugodnem mesecu septembru pomembno poživil donose predvsem na trgih v razvoju kot tudi na svetovnih delniških trgih, ki so letos v evrih pridobili že skoraj 19 odstotkov, kar je celo petnajsti najboljši donos do začetka oktobra v zadnjih stotih letih.
Po letu 2005 so kitajske delnice doživele pet izrazitih kratkotrajnih obdobij eksplozivnih rasti, ki so v povprečju trajale okrog 12 mesecev in so bile tako ali drugače povezane s stimulativnimi ukrepi kitajskih oblasti. Če zaradi vsebinsko smiselne primerjave izločimo rast do leta 2008, so v časih evforičnih izbruhov kitajske delnice v povprečju pridobile nekaj manj kot 70 odstotkov vrednosti, kar grobo in poenostavljeno pomeni, da smo po teh statistikah nekje na slabi polovici »pričakovane« eksplozivne rasti.
Kitajske oblasti lahko seveda s ciljno usmerjenimi ukrepi brez težav spektakularno napihnejo tečaje globoko podcenjenih delnic, povsem druga zgodba, skoraj misija nemogoče, pa je, ali bo kombinacija stimulativnega monetarnega in fiskalnega paketa dejansko pripeljala do trajnega preobrata na ključnem nepremičninskem trgu in omogočila preobrazbo v smeri bolj dinamične rasti domačega povpraševanja.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji