Padec v globino, odboj na nov vrh

Samo vrhunsko pripravljeni in psihično izjemno stabilni športniki so sposobni takšnega vratolomnega preobrata, kot so ga v avgustu uprizorili finančni trgi. V dobrem mesecu dni se je pred našimi očmi odvrtela popolnoma simetrična sekvenca bungee jumpinga, kjer so se delniški trgi najprej z desetodstotnim ekstremnim pospeškom spustili globoko v prepad, čemur je nato sledil simetrični odboj, ki nas je pripeljal nazaj na izhodiščno točko oziroma na rekordne borzne vrednosti.

Če nadaljujemo s športnimi metaforami, je to tako nenavadno in nepričakovano, kot da bi kolesar v eni etapi nadoknadil deset minut zaostanka, kot da bi nogometaši v sodnikovem podaljšku zabili dva gola ali pa bi voznik formule ena nadoknadil en krog zaostanka.

Premiki ob veliko negotovosti

Ne pozabimo, da je indeks VIX, ki meri pričakovana nihanja na delniških trgih, 5. avgusta dosegel celo največji meddnevni skok v zgodovini, saj je v trenutku največjega preplaha eksplodiral s 15 na 65. To je ekstrem, ki je bil doslej presežen samo v času prvega vala koronavirusa leta 2020 in velike finančne krize leta 2008. Že nekaj dni zatem se je neurje popolnoma poleglo, prestrašeni vlagatelji so se vrnili iz zaklonišč, indeks VIX pa se je konec avgusta vrnil nazaj na 15, kar je skoraj nepojmljiv podatek za statistične sladokusce in agresivne špekulante, ki so izgubili veliko denarja, medtem ko je avgustovski šok izginil popolnoma brez sledi.

INFOGRAFIKA: Delo

Prvi dnevi septembra so na delniške trge prinesli novo negotovost, ki pa je bistveno bolj umirjena in predvsem statistično precej bolj običajna in pričakovana. Ti dnevi ponovno kažejo, zakaj so udeleženci na delniških trgih podobno negativno nastrojeni do meseca septembra kot šoloobvezni otroci, ki ga večinoma sovražijo iz dna srca. Vsi skupaj bi najraje kolektivno prespali osovraženi september, ki je statistično z naskokom najslabši mesec na delniških trgih, s povprečnim padcem 1,2 odstotka in samo 44-odstotno verjetnostjo pozitivnih donosov.

Tudi Nvidia je razočarala

Na veliko žalost vlagateljev jim tokrat ni uspela pomagati niti vsemogočna Nvidia. Njegovemu veličanstvu Nvidii namreč kljub zelo dobrim rezultatom in optimističnim obetom ni uspelo potešiti apetita preveč pohlepnih in razvajenih vlagateljev, ki od najpomembnejše delniške družbe na svetu pričakujejo nič manj kot popolnost. Na prvi trgovalni dan v mesecu je Nvidia na borzi izgubila rekordnih 279 milijard dolarjev, kar je za orientacijo približno toliko, kot so vredne vse stanovanjske nepremičnine v Sloveniji skupaj. Na tem mestu se popolnoma strinjam z analitikom Deutsche Bank, ki je dejal, da so objave rezultatov Nvidie v zadnjih četrtletjih same po sebi prerasle v pomemben makroekonomski dogodek, ki premika trge podobno kot ključne objave s trga dela in inflacijskih gibanj.

Ameriške delniški trgi so od leta 1950 do avgusta letos dosegli nove najvišje vrednosti 16-krat. Septembrska statistika zmag in porazov je 3: 13, s povprečnim pričakovanim negativnim donosom –1,8 odstotka. Za vlagatelje je seveda veliko bolj zanimivo vprašanje, kakšni so statistični obeti na borzah po prvem znižanju obrestnih mer, ki ga pričakujemo sredi meseca. Po podatkih The Compound so bili donosi ameriških delnic v 12 mesecih po začetku zniževanja obrestnih mer višji v kar 82 odstotkih primerov, s povprečnim nerecesijskim donosom v višini 11 odstotkov. Še bolj presenetljivo pa je, da lahko na papirju pričakujemo zelo solidne pozitivne donose, tudi če se vmes pojavi recesija, saj so takrat ameriške delnice v povprečju pridobile osem odstotkov vrednosti.