Ministrstvo za infrastrukturo je
dokumente, v katerih so podrobneje pojasnjeni razlogi za pobudo za sodelovanje z Madžarsko pri izgradnji
drugega železniškega tira Koper-Divača, objavilo potem, ko je vlada v četrtek na predlog ministrice za infrastrukturo
Alenke Bratušek umaknila oznako zaupnosti.
"Ministrstvo za infrastrukturo s tem izpolnjuje zavezo, da si bo prizadevalo za kar največjo možno transparentnost, ki jo je ministrica Alenka Bratušek večkrat dala javnosti, projektnemu svetu za civilni nadzor projekta drugi tir in medijem," so danes ob objavi dokumentov zapisali na ministrstvu.
Vlada je pobudo za sklenitev sporazuma med državama o sodelovanju pri drugem tiru sprejela 21. decembra lani, pobuda pa je vse do zdaj nosila oznako zaupnosti. Zaradi tajnosti pogajalskih izhodišč je del politike, pa tudi zaposleni v Luki Koper, vladi očital prikrivanje zahtev Madžarske v zameno za sodelovanje pri projektu. Vlada je sicer vseskozi zatrjevala, da Slovenija Madžarom za sodelovanje pri drugem tiru ničesar ne daje.
Dokumente si lahko preberete TUKAJ
Lastniški delež v Luki Koper ni predmet pogajanj, prav tako pa sporazum ne posega v koncesijo Luke
V danes objavljenih dokumentih so stališča Slovenije pri pogajanjih jasna. Skladno z njimi kapitalski vložek Madžarske v projektnem podjetju 2TDK z vložki morebitnih drugih zalednih držav ne sme doseči ali preseči slovenskega vložka, višina donosa na vložen kapital pa ne sme presegati 2,8 odstotka letno.
Podrobnejši pogoji sodelovanja Slovenije in Madžarske v projektnem podjetju, zlasti način upravljanja in nadzora, bodo urejeni v družbeni pogodbi. Število članov upravljanja in nadzora, ki jih imenuje Madžarska, ter obseg njihovih glasovalnih pravic in njihov vpliv na sprejemanje odločitev družbe ne sme presegati višine poslovnega deleža Madžarske v kapitalu 2TDK, upoštevaje tudi pridobljena sredstva EU.
Slovenija v pogajanjih zagovarja tudi stališče, da javna železniška infrastruktura, ki sestavlja drugi tir proge Koper-Divača, po koncu koncesijskega razmerja postane last Slovenije.
Lastniški delež v Luki Koper in prednost madžarskih prevoznikov pri uporabi drugega tira nista predmet pogajanj, prav tako pa sporazum ne bo posegal v koncesijsko območje, koncesijsko pogodbo in dejavnosti Luke Koper, je zapisano v pobudi.
Pobuda za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri projektu drugi tir. FOTO: Ministrstvo Za Infrastrukturo
Del postopkov javnih naročil v zvezi z izgradnjo drugega tira bo izveden v Sloveniji po slovenski zakonodaji, del pa na Madžarskem po tamkajšnji zakonodaji. Postopki oddaj javnih naročil na Madžarskem so vredni 43 milijonov evrov in se nanašajo na viadukt Vinjan, tir na togi podlagi in električno vozno mrežo.
Slovenija se z Madžarsko lahko dogovori, da ji v okviru svojih pristojnosti omogoči oz. pomaga pri najemanju okvirno 50.000 kvadratnih metrov površin, ki so potrebne za skladiščenje tovora. Te se po letni najemnini, izračunani po tržni vrednosti, najamejo v območju pristanišča, in sicer izven koncesijskega območja Luke Koper, in znotraj območja, kot ga opredeljuje državni prostorski načrt za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru.
Slovenija v pogajanjih z Madžarsko izhaja tudi iz stališča, da se tveganja glede prekoračitve predračunske vrednosti projekta - po zadnjih ocenah je projekt vreden 960 milijonov evrov - porazdelijo med obema državama v sorazmerju upravljalskih upravičenj.
Iz objavljenih dokumentov je razvidno, da Slovenija v pogajanjih zagovarja stališče, da javna železniška infrastruktura, ki sestavlja drugi tir proge Koper-Divača, po koncu koncesijskega razmerja postane last Slovenije. FOTO: Jure Eržen/Delo
Pogovore z Madžari o njihovem sodelovanju pri projektu drugi tir je sicer začela vlada
Mira Cerarja, nova vlada pa jih do zdaj kljub prepričanju ministrice Bratuškove, da je mogoče drugi tir zgraditi brez Madžarov, ni prekinila. Bratuškova je pred časom za Primorske novice namreč dejala, da bi jih bilo nekorektno kar prekiniti.
Da je drugi tir mogoče zgraditi brez madžarskega sodelovanja, je sicer ministrica ponovila tudi v četrtek po seji vlade. "Če bomo ugotovili, da je sodelovanje ene ali več držav dodana vrednost, sem za sodelovanje, a pod pogoji, ki jih postavi naša država," je bila jasna. Bratuškova si ob tem želi, da bi vlada odločitev glede sodelovanja zalednih držav v projektu sprejela do konca leta.
Komentarji