Je strah pred recesijo izzvenel?

Na začetku avgusta so presenetili podatki o ohlajanju trga dela v ZDA. To je povzročilo strah pred recesijo. Sledila je visoka nihajnost in razprodaja bolj tveganih naložb. Ameriške delnice so se na začetku avgusta pocenile za 7,4 odstotka, merjeno v evrih in evropske delnice za šest odstotkov. V zadnjih dneh pa delniški indeksi dosegajo nove zgodovinsko najvišje vrednosti – kaj se je spremenilo?

Krvavi začetek avgusta

Konec julija so tržni udeleženci pričakovali, da bo ameriška centralna banka (Fed) do konca leta znižala referenčno obrestno mero trikrat po 25 bazičnih točk, torej znižanje zgornje meje s 5,50 na 4,75 odstotka. Na začetku avgusta so bili objavljeni podatki, da je ameriško gospodarstvo zaposlilo 45 odstotkov manj ljudi kot mesec prej, hkrati pa se je letna stopnja brezposelnosti zvišala bolj od pričakovanj, in sicer s 4,1 na 4,3 odstotka. To je vzbudilo strah, da se bo ohlajanje trga dela in zvišanje stopnje brezposelnosti nadaljevalo tudi naprej.

Po objavi podatkov s trga dela so se pričakovanja za nižanje referenčnih obrestnih mer drastično spremenila, saj so tržni udeleženci pričakovali kar pet nižanj zgornje meje referenčne obrestne mere po 25 bazičnih točk na 4,25 odstotka. Prevladal je strah pred recesijo, kar je povzročilo preusmeritev kapitala od bolj tveganih (delnic) k manj tveganim naložbam (obveznicam).

Donosnost do dospetja desetletne ameriške državne obveznice se je od konca julija do sredine septembra znižala s 4,03 na 3,62 odstotka, donosnost do dospetja desetletne nemške državne obveznice pa se je znižala z 2,30 na 2,12 odstotka. Fed je septembra znižal referenčno obrestno mero za 50 bazičnih točk na pet odstotkov. Od takrat donosnosti do dospetja nenehno rastejo. Pri desetletni ameriški obveznici se je zvišala na 4,21 odstotka, pri nemški pa na 2,27 odstotka.

INFOGRAFIKA: Delo

Rekordne ravni delniških trgov

Od pretresa avgusta so bili gospodarski podatki solidni – letna rast plač znaša okoli pet odstotkov, splošna inflacija pa se je znižala z 2,9 odstotka julija na 2,4 odstotka septembra, stopnja brezposelnosti se je spet znižala s 4,3 na 4,1 odstotka. Objave s trga dela so bile v prihodnjih tednih obetavnejše, saj je bila rast števila na novo prijavljenih brezposelnih nižja, kot je bilo pričakovano, kar je nekoliko pomirilo vlagatelje, delniški trg pa je začel rasti.

Od avgusta so ameriške delnice dosegle nove rekordne ravni in se podražile za 13,9 odstotka, nemške pa za 7,4 odstotka. V ZDA so bile med najdonosnejšimi finančna industrija (+13,7 odstotka), informacijska tehnologija (+13,4 odstotka) ter industrija (+13,1 odstotka). V Evropi so bile najdonosnejše panogi letalstva in potovanj (+21,9 odstotka), finančna industrija (+12,1 odstotka) in maloprodaja (+12,0 odstotka). Glede na vrednotenja borznih družb strahu pred recesijo ni več.

Pogled naprej

Stabilnost trga dela nakazuje na močno potrošniško porabo, kar pa vodi v inflacijske pritiske in težjo nalogo za centralne banke. Tržni udeleženci so še konec septembra pričakovali znižanje referenčne obrestne mere Feda za 50 bazičnih točk v novembru, zdaj pa pričakujejo le še nižanje za 25 bazičnih točk. Dobra kondicija ameriškega gospodarstva ne narekuje potrebe po tolikšnem znižanju referenčnih obrestnih mer, kar sicer ugodno vpliva na cene delnic. Dodatna nižanja referenčne obrestne mere lahko pričakujemo pri Evropski centralni banki (ECB) zaradi nekoliko šibkejših gospodarstev, predvsem Nemčije.