Izola bi lahko dobila pilotni podjetniški panj

Na ljubljanski ekonomski fakulteti je podobo dobil projekt gradnje podjetniške cone, ki bi ustrezal sodobnim standardom podjetništva. Namesto klasične cone predlagajo tako imenovani model poslovnega panja, s katerim bi pospešili rast malih in srednjih podjetij v regiji, hkrati pa povečali produktivnost in spodbudili razvoj panog z visoko dodano vrednostjo. Prvi tovrstni projekt bi izvedli v Izoli, kjer občina že načrtuje postavitev nove poslovne cone.

Urejene industrijske cone so upanje za decentralizacijo

V Sloveniji je 1057 neizkoriščenih območij, ki kažejo vidni vpliv prejšnje rabe, lahko razberemo iz podatkov baze funkcionalno degradiranih območij. Gre za opuščena območja v skupni velikosti 3386 hektarov, kar je večja površina od 71 poslovnih središč BTC City Ljubljana, vključno z zunanjimi površinami. Po navedbah ministrstva za gospodarstvo lahko opuščena ali neizkoriščena območja z vidnim vplivom predhodne rabe predstavljajo potencial za razvoj, vendar so za njihovo oživitev potrebni ukrepi za prenovo. Zato država zadnjih pet let ureja degradirana območja; zgolj med letoma 2017 in 2019 je bilo z evropskimi sredstvi saniranih 59 območij.

Ob potrditvi prostorskega načrta, ki ga je izolski občinski svet sprejel poleti, se ureditev območja in nova podjetniška cona obetata slovenski obali. Posebnost projekta v Izoli je sodelovanje občine in Ekonomske fakultete UL, ki predlaga odmik od klasičnega modela podjetniških con in vzpostavitev modela poslovnega panja. Lani smo v Sloveniji že imeli primer uspešnega sodelovanja študentov in občine. Študentje arhitekture so v sodelovanju z občino Nova Gorica opravili raziskovalno nalogo o revitalizaciji območja opuščenih železniških tirov v Novi Gorici, kar sovpada z že omenjeno politiko urejanja degradiranih območij. Urejeno območje bi povezalo Slovenijo in Italijo, pri razvoju projekta, ki so ga poimenovali Zeleni zip, pa je sodelovalo še podjetje Trimo iz Trebnjega.

Študentje so pod vodstvom dr. Polone Domadenik Muren iskali odgovore, kako zajeziti izseljevanje mladih, ustaviti neenakomeren razvoj regij ter hkrati spodbuditi rast malih in srednjih podjetij. FOTO: Jure Eržen/Delo

Počasna rast podjetij

Študentje magistrskega programa IMB z ljubljanske ekonomske fakultete so zasnovo sodobne podjetniške cone izolski javnosti predstavili oktobra. Pod vodstvom dr. Polone Domadenik Muren so predvsem iskali odgovore, kako zajeziti izseljevanje mladih, ustaviti neenakomeren razvoj regij ter hkrati spodbuditi rast malih in srednjih podjetij.

Ob navedenem je osrednji izziv obalno-kraške regije tudi presežek panog z nizko dodano vrednostjo, saj so podjetja preobremenjena z vsakodnevnimi procesi, ki so sicer operativne narave, v svoji analizi ugotavljajo študentje in dodajajo, da »podjetja tako nimajo dovolj priložnosti, kadra in finančnih spodbud za rast«. Glavnino slovenskega gospodarstva predstavljajo ravno mala in srednja podjetja, ki zaposlujejo 70 odstotkov prebivalstva ter ustvarijo skoraj dve tretjini vseh prihodkov.

Podjetniška cona, ki jo predstavljajo študentje ekonomske fakultete, bi vključevala skupne podporne dejavnosti, kot so na primer marketinške agencije, administrativne in kadrovske službe in podobno. FOTO: Marko Feist

Povezovanje

V Sloveniji je trenutno 653 obstoječih poslovnih con, v oči pa bode podatek, da je tretjina teh zasedena manj kot 20-odstotno, zgolj šest odstotkov jih ima skupno upravljanje. Kot so prepričani na ekonomski fakulteti, bi bila podjetniška cona po modelu poslovnega panja rešitev prav za težavo pomanjkanja povezovanja.

Študentje v tem smislu poudarjajo, da bi model poslovnega panja ponujal podporo trajnostnemu razvoju produktivnosti malih in srednjih podjetij: »To bi dosegli z vzpostavitvijo povezav velikih poslovnih sistemov v regiji, kar bi omogočilo večjo osredotočenost na ključne poslovne procese.«

Ime modela izhaja iz ekosistema čebeljega panja, kjer ena čebela ne dela zgolj zase, temveč s svojimi dejanji vpliva na širše okolje. »Tudi mi želimo s panjem doseči pozitivne učinke na širšo skupnost. Če primerjamo naravni panj in poslovni panj, bi bila čebela v našem primeru malo ali srednje podjetje, matica pa že uveljavljeno podjetje v panogi. Panj bi bil skupek matice in več čebel, medtem ko bi čebelnjak predstavljal celoten ekosistem, torej okolje malih in uveljavljenih podjetij. Čebelar je v našem primeru predstavljen kot koordinator parka, ki bi skrbel, da se izkoriščajo povezave med podjetji; torej da bi cilje dosegali vsi deležniki,« pojasnjujejo.

Ni še jasno, ali bo projekt izveden v Izoli, saj civilna iniciativa nasprotuje krovnemu aktu za načrtovanje pozidave v občini. FOTO: Boris Šuligoj

Pilotni projekt

Podjetniška cona, ki jo predstavljajo študentje ekonomske fakultete, bi vključevala skupne podporne dejavnosti, kot so na primer marketinške agencije, administrativne in kadrovske službe in podobno. Podjetja v panju bi tako lahko uporabila storitve prodaje in marketinga, IT-sisteme, infrastrukturo, bila bi skupni upravljavci objekta, prav tako bi imela možnost davčnih in pravnih storitev, financ in kontrolinga ter logističnih storitev. S takšno organizacijo bi se stroški porazdelili med podjetja v panju, še navajajo.

Izvedbo projekta na ekonomski fakulteti predlagajo v Izoli, pri čemer poudarjajo, da gre za pilotni projekt, ki ga je kot takega mogoče prenesti tudi na druga mesta. Tovrstno analizo območja lahko naredijo tudi drugi kraji po državi in načrtujejo svoj model poslovnega panja kot alternativo klasičnemu modelu podjetniške cone.

Občina Izola je projekt ekonomske fakultete sprejela pozitivno, kljub temu pa še ni jasno, ali bo tam tudi izveden. Lokalna civilna iniciativa je namreč zahtevala razveljavitev občinskega prostorskega načrta, ki predvideva gradnjo podjetniške cone. Civilna iniciativa nasprotuje krovnemu aktu za načrtovanje pozidave v občini in je že napovedala referendum.