IMF znižal napovedi rasti za Slovenijo in evrsko območje

Mednarodni denarni sklad (IMF) je ob začetku jesenskega zasedanja v Washingtonu objavil nove projekcije za svetovno gospodarstvo ter za letos in prihodnje leto ohranil napoved 3,2-odstotne gospodarske rasti. Precej manj ugodne ostajajo projekcije za evrsko območje, kjer je po oceni analitikov rast lani dosegla dno, znašala je le skromnih 0,4 odstotka. Letos in prihodnje leto pa naj bi se po zaslugi nekaj večjega izvoza in domačega povpraševanja le rahlo povzpela na 0,8 oziroma 1,2 odstotka, oboje je sicer manj od zadnje, julijske napovedi IMF.

V IMF sicer ocenjujejo, da bo rast realnih plač v evrodeželi spodbudila potrošnjo, postopno zniževanje obrestnih mer pa sčasoma podprlo naložbe. Kar zadeva Slovenijo, so nam za letos pričakovano znižali napoved rasti z dveh na 1,5 odstotka (kar je enako napovedi Umarja), za prihodnje leto pa nam obetajo ponovno okrepitev rasti  BDP na 2,6 odstotka. Pri tem nam napovedujejo še znatno znižanje povprečne letne stopnje inflacije, z lanskih 7,4 odstotka na letošnjih dva odstotka, prihodnje leto pa naj bi se povprečna rast cen pri nas znova zvišala na 2,7 odstotka.

V IMF predvidevajo nadaljnje zniževanje obrestnih mer. V evrskem denarnem območju za letos predvidevajo še en obrestni rez v decembru, nato pa še dve znižanji obrestnih mer po 0,25 odstotne točke v prvi polovici prihodnjega leta.

Dobra novica le znižanje inflacije

V času številnih in povečanih globalnih tveganj in izzivov je dobra novica predvsem v tem, da je globalna bitka z inflacijo že skoraj dobljena, ugotavlja glavni ekonomist IMF Pierre-Olivier Gourinchas. Povprečna rast cen po svetu se znižuje z 9,4 odstotka v letu 2022 na predvidenih 3,5 odstotka v 2025, kar je tudi manj od povprečja inflacije v prvih dveh desetletjih tega stoletja. Hkrati pa je, v razmerah zaostrovanja konfliktov in povečanih geopolitičnih in podnebnih tveganj, zdaj nujno premišljeno ukrepanje na treh ključnih področjih, pri denarni, fiskalni politiki in strukturnih reformah. 

Ko gre za prihodnje izzive, v IMF pristavljajo, da se inflacijska tveganja kljub dobrim novicam o znižanju cen na svetovni ravni zdaj povečujejo. Zaostritev regionalnih konfliktov, zlasti na Bližnjem vzhodu, bi lahko bila resno tveganje za blagovno menjavo. Ne da bi omenjali ZDA in možno ponovno izvolitev protekcionistično naravnanega predsednika v IMF opozarjajo tudi, da bi »premiki v smeri nezaželene trgovinske in industrijske politike lahko prinesli znatno nižjo proizvodnjo glede na našo osnovno napoved.« Kot tveganje za nižjo rast navajajo tudi denarno politiko, ki bi lahko ostala predolgo preveč omejevalna, ne izključujejo pa tudi možnosti, da bi se svetovne finančne okoliščine lahko nenadoma zaostrile.  

Projekcije za svetovno gospodarsko rast tako v prihodnjih petih letih ostajajo medle, pri 3,1 odstotka, kar je najmanj v več desetletjih. Medtem ko to večinoma odraža slabše napovedi za Kitajsko, pa so se poslabšale tudi srednjeročne napovedi v drugih regijah, vključno z Latinsko Ameriko in Evropsko unijo, še ugotavlja glavni ekonomist IMF.