Svetovna ekonomija med mehkim pristankom in tveganji

Svetovna ekonomija se verjetno bliža mehkemu pristanku, rast se rahlo krepi, inflacija se postopoma znižuje, a številna tveganja ostajajo, ugotavljajo v Mednarodnem denarnem skladu (IMF) ob objavi novih gospodarskih projekcij. V primerjavi z lanskim oktobrom so napoved letošnje svetovne gospodarske rasti zvišali za 0,2 odstotne točke na 3,1 odstotka, v 2025 pa pričakujejo 3,2-odstotno rast – obe številki sicer ostajata pod dolgoletnim povprečjem, ki znaša 3,8 odstotka.  

Gospodarska dinamika po svetu bo sicer še naprej precej različna. Evrsko območje, ki je lani tudi zaradi posledic vojne v Ukrajini, dražje energije in restriktivne denarne politike v povprečju imelo le šibko, 0,5-odstotno gospodarsko rast, naj bi letos zraslo za skromnih 0,9 odstotka, kar je sicer za 0,3 odstotne točke manj od oktobrskih napovedi. Pri letošnjih popravkih navzdol sicer izstopata Nemčija in Francija, ki jima IMF v 2024 napoveduje 0,5- oziroma enoodstotno gospodarsko rast. Nekaj ugodnejša je napoved za 2025, ko naj bi rast BDP v evrodeželi dosegla 1,7 odstotka. Ločenih podatkov za Slovenijo sicer tokrat niso objavili.  

V primerjavi z oktobrskimi napovedmi so tokrat izboljšali gospodarske obete za ZDA in Kitajsko, najvišjo gospodarsko rast pa pričakujejo v Indiji, kjer naj bi BDP letos in prihodnje leto porasel za kar 6,5 odstotka. Robustno rast naj bi letos ohranile tudi države Jugovzhodne Azije in Brazilija. 

Inflacija po svetu se na splošno umirja hitreje od pričakovanj, še ugotavljajo v IMF. Svetovna inflacija naj bi se tako letos v povprečju znižala na 4,9 odstotka, kar je za 0,4 odstotne točke manj od oktobrskih napovedi. Še nižja je napoved za razvite države, kjer naj bi se skupna in osnovna inflacija spustili na 2,6 odstotka, kar je precej blizu ciljem centralnih bank. 

Tveganja za gospodarstva in delavce

Ekonomske politike držav bi se morale zdaj usmeriti v sanacijo javnih financ in izboljšanje možnosti za srednjeročno gospodarsko rast, ugotavlja glavni ekonomist IMF Pierre-Olivier Gourinchas. Med tveganji, ki so po njegovi oceni »zmerna in uravnotežena«, izpostavlja tudi nove motnje v dobavnih verigah in na trgih surovin, ki izhajajo iz geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu, vztrajno visoko osnovno inflacijo in preveč optimistična pričakovanja finančnih trgov glede znižanja obresti. Centralnim bankam zato svetuje, da se izognejo prezgodnjemu znižanju obrestnih mer, ki bi lahko vodilo v novo zviševanje inflacije.   

Na drugi strani bi učinkovitejše nižanje inflacije lahko centralnim bankam omogočilo hitrejše rahljanje denarne politike in s tem prineslo tudi spodbudnejše razmere za gospodarstvo. Fiskalna konsolidacija, ki jo je večina vlad napovedala za letos in prihodnje leto, bi bila lahko zamaknjena zaradi povečanega trošenja vlad v supervolilnem letu 2024. Posledično bi večje naložbe lahko pospešile gospodarsko rast, a bi hkrati tudi okrepile inflacijske pritiske. Tudi hiter razvoj umetne inteligence bi po eni strani lahko prispeval k povečanju naložb in produktivnosti, a bi prinesel tudi znatne izzive delavcem, v analizi tveganj še ugotavlja Gourinchas.