IMF pričakuje znižanje obrestnih mer ECB v juniju

»Banke so v tem trenutku v Sloveniji, pa tudi širše, v evrskem območju, v zelo dobrem stanju, visoko kapitalizirane, likvidne in tudi dobičkonosnost je visoka. Banke dobro prosperirajo v tem okolju, vprašanje pa je, ali nudijo dovolj podpore prebivalstvu in gospodarstvu, zato, da bi Slovenija rasla še hitreje in se približevala delu Evrope, kamor se zdaj uvrščamo,« je ob robu dobro obiskane konference Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Banke Slovenije v Portorožu dejal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

Glavna tema konference je bila, kako izboljšati in razviti finančne trge in bančni sistem v regiji. »Najboljša rešitev, ki jo zagovarjamo s kolegi, je ta, da se čim prej integriramo tudi na področju kapitalskih trgov in bančne unije. Oba projekta sta precej izmuzljiva, o njima govorimo že vrsto let, že kar desetletje, a še vedno smo na istem mestu, do rešitev ni prišlo. Pred nekaj tedni je bila zagnana iniciativa s strani Francije, pridružila se ji je tudi Nemčija, a žal tudi ta pobuda ni uspela. Kaj sledi? Rešitve so predvsem bolj lokalna povezovanja, izpostavil bi prakse baltskih držav, ki so združile kapitalske trge. Pomembno pa je, da tudi vlade s svojimi reformami na drugih področjih upoštevajo ta vidik. Tudi ko razmišljamo, kako izgleda naša zavarovalniška industrija, kako bo izgledal nov pokojninski sistem, kakšna bo vloga pokojninskih skladov, in da to upoštevamo pri pripravi teh reform,« je povedal guverner.

Na vprašanje, ali je napoved NLB, da prevzame Addiko, še eno banko v regiji, korak v pravo smer, je Vasle povedal, da je »velik zagovornik konsolidacije bančnega sistema. Najbolje bi bilo, če bi do tega prišlo na ravni celotne Unije. Število bank pri nas zdaj postaja bolj primerno velikosti in kapaciteti slovenskega gospodarstva. Zato načeloma podpiramo procese združevanja in morebitnega prevzemanja manjših bank, ki v tem trenutku potekajo v Sloveniji.«

Čas za nižje obresti

Na vprašanje Dela, ali pričakuje, da bo ECB junija prvič znižala obrestne mere, pa je Vasle razložil, da »so podatki, ki jih dobivamo v zadnjem času pri spremljanju razmer v Sloveniji in celotnem evrskem območju, res zelo ugodni. Vse kaže, da se inflacijski pritiski trendno znižujejo. Vse naše projekcije kažejo, da lahko pričakujemo nadaljnje znižanje inflacije. Zraven se ne zaostrujejo razmere na mednarodnih trgih. Geopolitične razmere so še precej zaskrbljujoče, a se v zadnjem času ne poslabšujejo. Tako se pridružujem ideji, da bo v kratkem nastopil čas, ko bomo lahko začeli s procesom zniževanja obrestnih mer.«

Bolj neposreden je bil robu konference direktor evropskega oddelka pri IMF Alfred Kammer: »Pričakujemo, da bo Evropska centralna banka z junijem začela zniževati obrestne mere, najprej pa naj bi jih znižala za 0,25 odstotne točke. Naše priporočilo ECB je, da glede na trenutne gospodarske napovedi opravi šest znižanj obrestnih mer, vsakič za 25 bazičnih točk, vse do septembra 2025.«

IMF ob tem še priporoča, da je znižanje obrestnih mer postopno, »ker se lahko zgodijo tudi presenečenja, kot je višja inflacija ali pa hitrejša dezinflacija, ko bi ECB morala reagirati. Naše priporočilo ECB je, da nadaljuje ravnanje v skladu s podatki, od zasedanja do zasedanja,« pravi Kammer.

V IMF tudi pričakujejo, da bosta Slovenija in območje z evrom v prihodnjem letu dosegla inflacijski cilj, prav tako vidijo »mehak pristanek in zelo močan trg dela. Ko so bile v Evropi krize, se je brezposelnost povečala, tega pa zdaj ne vidimo. Uresničujeta se okrevanje in rast, kar je dobro. Pričakujemo, da se bodo povečale naložbe podjetij, zato se bo moralo povečati tudi financiranje.«

Evropa mora zvišati produktivnost

Po Kammerjevih besedah »v Sloveniji in širši regiji zaznavamo rast realnih plač in pričakujemo rast naložb, kar je dobra novica. Slaba novica pa so napovedi rasti za Evropo kot celoto, predvsem srednjeročna rast bo zelo borna. Eden od razlogov za to je prenizka produktivnost v primerjavi z najboljšimi v svetu, ZDA so tu precej boljše.«

Evropa ustvari za tretjino manjši BDP na prebivalca in to ni dovolj za evropske državljane. Zato morajo banke v prihodnje ponuditi več financiranja gospodarstvu, a to ne bo dovolj. V ZDA gre največ investicij v najbolj produktivna podjetja, ki ponujajo storitve, informacijsko in drugo tehnologijo.

Da bi tudi v Evropi ustvarili več visoko produktivnih podjetij in na splošno dvignili produktivnost, »potrebujemo bolj učinkovit in večji kapitalski trg. Potrebujemo več kapitala, hkrati pa mora ta kapital iti v najbolj donosne projekte in podjetja. Večji donosi pomenijo tudi večje plače za delavce in celotno prebivalstvo in del tega bi morali narediti na vseevropski ravni. V Evropi sicer imamo enoten trg, a ta ni dovolj integriran in večina podjetij proizvaja za domači trg, ob tem pa se financirajo predvsem na lokalni in ne na vseevropski ravni. To se mora spremeniti, da bi zagotovili višjo produktivnost, več dohodka za prebivalstvo, višjo rast. Ob tem imamo starajočo populacijo, investirati moramo v podnebne spremembe, več nameniti za obrambo. Za se vse te porabniške pritiske potrebujemo živahen zasebni sektor in okolje, ki bo omogočilo višjo produktivnost,« je še poudaril Kammer.