IMF izboljšal napovedi za svet, a opozarja na tveganja

Mednarodni denarni sklad (IMF) je ob začetku letošnjega pomladanskega zasedanja rahlo izboljšal napoved letošnje svetovne gospodarske rasti, in sicer na 3,2 odstotka, kar je sicer enaka rast kot lani. Ob tem je ocenil, da je verjetnost letošnje globalne recesije in trdega pristanka svetovne ekonomije le še 10-odstotna oziroma manjša od predvidevanj lani oktobra. Na drugi strani pa napoved svetovne rasti za prihodnjih pet let (3,1 odstotka) ostaja znatno nižja od dolgoletnega povprečja (3,8 odstotka), s posledicami zlasti za življenjski standard zlasti v revnejših in srednje razvitih državah.

Pozitivno pa je, da se inflacija po svetu umirja hitreje od pričakovanj in gospodarstva večinoma ostajajo odporna tudi po šokih zadnjih let, ugotavljajo v IMF, kjer hkrati opozarjajo tudi na številna tveganja in razlike med državami.      

Na evrskem območju se bo letos rast rahlo okrepila z lanskih 0,4 na 0,8 odstotka, a bo s tem ostala zelo nizka, prihodnje leto pa naj bi se zvišala na 1,5 odstotka. Na drugi strani pa bi visoka rast plač in visoka storitvena inflacija lahko vplivali na počasnejše zniževanje evrske inflacije. To bo od Evropske centralne banke zahtevalo previdnost pri kalibriranju obrestnega ukrepanja, da ne bi zavrla že tako nizke rasti ali pa podcenila inflacije, poudarjajo v IMF.  

Precej višja, 2,7-odstotna gospodarska rast se letos obeta ZDA, nižja pa naj bi bila na Japonskem (0,9) in v Združenem kraljestvu (0,5 odstotka). Globalna gospodarska lokomotiva postaja Indija, kjer naj bi se BDP letos povečal za kar 6,8 odstotka,  na Kitajskem pa za zanjo skromnih 4,6 odstotka. Razmeroma visoko, 3,2-odstotno rast lahko letos po napovedih IMF pričakujejo tudi v Rusiji.   

Slovenija z nižjo napovedjo inflacije

Sloveniji za letos napovedujejo dvoodstotno gospodarsko rast, kar je sicer nekaj manj, kot so predvideli lani oktobra (2,2 odstotka), za prihodnje leto pa nam predvidevajo 2,5-odstotno povečanje BDP, kar je prav tako nad povprečjem EU in evrodežele. Hkrati nam zdaj napovedujejo hitrejše zniževanje draginje. Povprečna stopnja inflacije pri nas naj bi se z lanskih 7,4 odstotka letos znižala na 2,7 odstotka (oktobrska napoved je bila 4,2 odstotka), prihodnje leto pa naj bi se umirila na povprečni ravni dveh odstotkov.

Med glavnimi tveganji za nižjo rast v IMF navajajo zlasti regionalne konflikte in geopolitične napetosti (vojni v Gazi in Ukrajini), ki bi lahko vplivali na zvišanje cen hrane, energentov in surovin, sledijo pa vztrajanje visoke inflacije, šibko okrevanje kitajskega gospodarstva, fiskalne in dolžniške težave držav in vse večja geoekonomska trenja po svetu.

Po drugi strani pa bi na svetovno gospodarsko dinamiko lahko ugodno vplivali kratkoročne fiskalne spodbude pred številnimi letošnjimi volitvami, znižanje inflacijskih pričakovanj, pozitivna presenečenja na strani ponudbe in tudi povečanje produktivnosti s pomočjo umetne inteligence, še ocenjujejo washingtonski analitiki.