Denar bo cenejši: ECB pred znižanjem obresti prvič po skoraj petih letih

Evropska centralna banka (ECB), ki jo vodi Christine Lagarde, bo jutri po vseh pričakovanjih in neuradnih napovedih storila prelomni korak in znižala svoje ključne obrestne mere. Te je prej, v boju z inflacijo, kar desetkrat zapored zvišala, nato pa jih lanskega septembra pustila nespremenjene, na rekordno visokih ravneh, pri štirih odstotkih.

Evrska denarna oblast ima zdaj na mizi nekaj argumentov za težko pričakovano pocenitev denarja. Pred meseci so bili sicer nekateri mnenja, da bi lahko prvi obrestni rez prišel na vrsto že aprila, a v ECB so očitno v svojem previdnem slogu počakali še na novejše podatke o gospodarskih gibanjih v državah z evrom. Ključni kazalnik in prva podlaga za obrestno odločanje je seveda inflacija, ki se v dvajseterici držav s skupno valuto trendno znižuje in se, z občasnimi rahlimi premiki tudi navzgor, vendarle približuje simetričnemu cilju, približno dvema odstotkoma. Maja so se tako cene v evrskem območju medletno v povprečju zvišale za 2,6, v Sloveniji pa celo še za nekaj manj, 2,4 odstotka. To je seveda bistveno manj kot v najbolj napetih razmerah konec leta 2022, ko so bile stopnje inflacije tudi več kot štirikrat višje.

Tako uspešno znižanje inflacije je za ECB očiten dokaz, da njihova omejevalna denarna politika deluje in zato jo lahko zdaj začnejo rahljati. Poleg tega bi bilo znižanje obrestnih mer, prvo po letu 2019, tudi sporočilo zaupanja v stabilnost evropskega gospodarstva in signal, da gre dvoletna bitka z inflacijo v zaželeno pravo smer. Čeprav se ECB načeloma vselej distancira od političnih izjav in političnega vplivanja, bi bila to lahko pomembna simbolna gesta pred bližnjimi evropskimi volitvami.

Jutrišnje znižanje obrestnih mer za 0,25 odstotne točke je tako že danost, kar dokazuje tudi približevanje stopenj euriborja za različne ročnosti. Trimesečni euribor znaša 3,78, šestmesečni 3,75 in dvanajstmesečni 3,72 odstotka. V času visoke inflacije in obrestnih negotovosti so bile te razlike seveda bistveno višje.

Glavno vprašanje, kako naprej

Glavno vprašanje pred zasedanjem sveta ECB, ki se ga udeležuje tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, pa je predvsem, kako naprej. Svet ECB bo o obrestnih merah letos odločal še štirikrat (junij, julij, september, december). Mnenja med »jastrebi« in »golobi« se bodo tako verjetno kresala predvsem že prihodnji mesec, ko bi lahko sledil že naslednji obrestni rez, znova za 0,25 odstotne točke.

Direktor oddelka za Evropo pri Mednarodnem denarnem skladu Alfred Kammer je sicer prejšnji mesec na finančni konferenci v Portorožu presenetil z odkrito napovedjo, da naj bi ECB do prihodnjega septembra šestkrat znižala obrestne mere. Tak bi bil lahko osrednji scenarij, če se vmes ne bi uresničila kakšna tveganja, med katerimi zadnji dve leti seveda močno izstopajo zunanja oziroma geopolitična.

Med notranjimi tveganji za višjo inflacijo in s tem za počasnejše zniževanje obresti – ali celo za njihov ponovni dvig – pa izstopa zlasti previsoka rast plač in z njo kar močno povezana storitvena inflacija. Tak trend je pri nas in v celotnem evrskem območju. »Stvari bodo nemirne in postopne. Letos bomo še vedno morali ostati omejevalni, a znotraj območja restriktivnosti se bomo lahko pomaknili malo navzdol«, je v zadnjem intervjuju za Financial Times v značilnem pitijskem slogu razložil glavni ekonomist ECB Philip Lane.