Ob ohranitvi cen goriv opozorila pred motnjami v oskrbi

Vlada je sprejala novo uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, po kateri se bodo določale najvišje dovoljene cene pogonskih goriv na črpalkah zunaj avtocest. Uredba ohranja dvotedensko prilagajanje cen pogonskih goriv in zelo znižane marže trgovcev.

Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) v prvem odzivu opozarja, da je uredba nevzdržna in lahko pripelje tudi do motene oskrbe. Vlado poziva, da v skladu z določili zakona o nadzoru cen skliče Svet za cene, ki je sicer obvezen organ v primeru, ko država poseže v oblikovanje cen. V največjem naftnem trgovcu Petrolu dodajajo, da postopek priprave in sprejemanja uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov kaže na nespoštovanje pravne države, nerazumevanje tematike in odsotnost dialoga.

Uredba bo začela veljati v torek in bo veljala eno leto. Oblikovanje cen pogonskih goriv ostaja enako, kot je v sedanji veljavni uredbi, sodeč po sporočilu vlade, se nekoliko spremeni le mehanizem izračuna biokomponente, ki se dodaja 95-oktanskemu bencinu. Po uredbi se bodo najvišje dovoljene cene 95-oktanskega bencina, dizelskega goriva in kurilnega olja določale vsaka dva tedna. Osnova za izračun najvišje dovoljene cene bo povprečje najvišjih dnevnih borznih cen pogonskih goriv. Tako izračunani ceni se bodo prišteli dodatek za biokomponento, ki se mora primešati gorivom, nadomestilo za oblikovanje zalog in vračunana marža trgovcev.

Pri sedanjih cenah pogonskih goriv – ponovno se bodo prilagajale v torek – gre okoli 52 odstotkov zneska državi za dajatve. Nabavna vrednost znaša približno 43 odstotkov končne cene, marža trgovcev pa je okoli pet odstotkov končne cene.

Marže ostajajo ekstremno nizke

Všteta marža bo znašala  0,0783 evra pri litru dizelskega goriva, za 95-oktanski bencin bo znašala 0,0794 evra pri litru, za kurilno olje pa 0,08 evra pri litru. Dovoljene marže bencina in dizelskega goriva so tako dva centa oziroma 20 odstotkov nižje, kot so bile pred petim decembrom. Spomnimo, takrat je vlada znižala marža za tri cente, s ciljem umiritve inflacije. Hkrati je takrat za tri cente oziroma šest odstotkov znižala tudi trošarine.

Letos je država dovolila cent višje marže, tako da so zdaj te petino nižje kot pred decembrskim znižanjem. Znižanje trošarine je država medtem že odpravila, in sicer tako, da je zvišala trošarini na dizelsko gorivo in kurilno olje. Prva je pol odstotka višja kot pred decembrskimi ukrepi, druga pa se je zvišala za 30 odstotkov. Trošarina na bencin je 6,5 odstotka nižja kot decembra. V obdobju te vlade se je sicer trošarina na bencin zvišala za 28 odstotkov, trošarina na dizelsko gorivo za 29 odstotkov, trošarina na kurilno olje pa za 92 odstotkov. 

Po oceni trgovcev maže, pri katerih vztraja država, ne pokrivajo stroškov prodaje in omejujejo potrebne investicije. Marža namreč ne predstavlja zaslužka trgovca od prodaje goriva, ampak mora ta z maržo pokriti vse stroške, vključno s stroškom transporta, skladiščenja in prodaje.

Po njihovi oceni marže v Sloveniji dosegajo zgolj tretjino evropskega povprečja. Hrvaška, ki ima podobno regulacijo cen kot Slovenija, je najvišje dovoljene marže za bencin in dizelsko gorivo letos zvišala na 0,1245 evra. Hrvaška sicer cene pogonskih goriv regulira tudi ob avtocestah, kar pa slovenskim trgovcem povzroča dodatne težave, saj so cene pri naših južnih sosedih zaradi nižjih davkov precej nižje. Zaradi tega trgovci v Sloveniji prodajo manj goriv voznikom v tranzitu.

Kaotično sprejemanje uredbe

Sedanja uredba, ki je bila sprejeta junija lani, bi prenehala veljati konec prihodnjega tedna. Vlada je zato prejšnji mesec pripravila predlog nove uredbe in ga poslala v javno obravnavo. Po tem predlogu bi se ohranile znižane marže, pri tem pa bi se obdobje oblikovanja podaljšalo z dveh na štiri tedne.

Na objavljeno uredbo so se spet ostro odzvali naftni trgovci, ki so predstavili tudi analize, iz katerih naj bi bilo razvidno, da trg pogonskih goriv v Sloveniji deluje in da regulacija cen zato sploh ni potrebna. Poleg tega so opozorili, da bi lahko podaljšanje obdobja prilagajanja cen v primeru večjih nihanj na borznih trgih povzročilo tudi moteno preskrbo z gorivi.

Iz predloga nove uredbe, ki je med vladnimi gradivi, je razvidno, da so se na predlog uredbe odzvali M – energija (v lasti Mercatorja), Petrol, Mol Slovenija, ministrstvo za finance, Mol & Ina, Trgovinska zbornica Slovenije in Shell Adria. Ministrstvo za okolje in prostor pojasnjuje, da so bili predlogi delno upoštevani.

Petrol zaradi regulacije tudi na evropsko sodišče za človekove pravice

Sprejetje uredbe je bilo sicer kaotično. Potem ko je ministrstvo dolgo vztrajalo pri podaljšanju obdobja in znižanju marž, je na vlado posredovalo predlog uredbe, ki bi ohranil dvotedensko prilagajanje cen, marže pa naj bi se zvišala na obdobje pred lanskim 5. decembrom.

Toda iz vladnega urada za komuniciranje so nato sporočili, da je bil med vladnimi gradivi objavljen napačen predlog. Novi uredbi bodo trgovci zagotovo ostro nasprotovali, pri čemer sta zanje najbolj moteči višina dovoljene marže in način izračuna dodatka za biokomponento.