Neomejen dostop | že od 9,99€
»Predlog uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov vsebuje več zahtev, ki bodo naftnim družbam povzročale še dodatno gospodarsko škodo, onemogočale njihov razvoj ter zeleni prehod, v naši državi pa bomo lahko celo izpostavljeni visokim tveganjem za zagotavljanje nemotene oskrbe z energenti po celotnem območju RS, zato menimo, da je skrajni čas za temeljit razmislek o zagotavljanju vzdržnih pogojev poslovanja tudi za naftne distributerje«, so povedali na današnji novinarski konferenci Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) in Slovenskega nacionalnega naftno-plinskega komiteja.
Predlagani ukrepi pravzaprav pomenijo nadaljevanje dosedanjih ukrepov kontrole cen, za katere pa določila zakona o kontroli cen zahtevajo, da se pred sprejetjem ukrepov izvede vrsta analiz in obrazložitev ter se na njihovi podlagi argumentira, da je administrativni poseg na trg še potreben. Namesto da bi sledili evropsko primerljivim rešitvam in končno tudi v naši državi znova uvedli popolno deregulacijo oblikovanja cen naftnih derivatov ter tudi na ta način omogočili vstop novim konkurentom, smo še vedno soočeni s predvideno regulacijo oblikovanja cen določenih naftnih derivatov, ki naftnim družbam poslabšuje njihov položaj na trgu.
Trgovcem je pri prodanem litru NMB (motorni bencin) 95 priznana bruto marža v višini 7,94 centov pri litru tega goriva, iz te bruto marže pa morajo trgovci pokriti še stroške dela, skladiščenja, logistike od vira do posameznega bencinskega servisa, stroške obratovanja, pokrivati zahteve, ki so vezane na obnovljive vire energije, pri tem pa še skrbeti za nova vlaganja v nadaljnji razvoj, in še bi lahko naštevali.
Zaradi lažjega razumevanja problematike je predsednica TZS Mariča Lah ponazorila strukturo MPC goriva, kot sledi: pri prodaji enega litra NMB 95 največji delež prek pobranih dajatev dobi država, in sicer 53,3 odstotka, nabavna cena tega goriva znaša 41,4 odstotka (znesek, ki ga mora trgovec plačati svojemu dobavitelju), bruto trgovska marža pa znaša le 5,3 odstotka, pa še iz tega naslova mora trgovec pokriti prav vse svoje stroške, v nasprotnem primeru je že negotovo njegovo rentabilno poslovanje.
»Podatki kažejo, da se je po juniju 2022 inflacija v Sloveniji umirila, vendar je proces zniževanja bolj volatilen kot v državah Evropske unije,« je na novinarski konferenci analitično prikazal Jože P. Damijan, ki je predstavil rezultate analize vpliva maloprodajnih cen, marž in davščin na pogonska goriva na inflacijo v Sloveniji (2023).
»V segmentu reguliranih cen, ki predstavljajo približno 84 odstotkov prodaje goriv v letu 2023, so v drugi polovici leta porast cen povzročili višji stroški nabave goriv in davkov, in sicer za 80 odstotkov zaradi nabavne cene goriv in za 20 odstotkov zaradi davščin. Kar zadeva višine marž, pa podatki kažejo, da je ocenjena marža v Sloveniji za več kot dvakrat nižja od povprečja EU,« je še dodal Damijan.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji