Dr. Maja Zalaznik: Regenerativna ekonomija je ključ za preživetje civilizacije

Svet raziskuje delovanje regenerativne ekonomije. Nestor te ideje je njeno utemeljitev postavil na podlago, da je ves naš kapital v resnici Zemlja, planet, na katerem živimo. In v novem konceptu regenerativne ekonomije se sprašujemo, zakaj ne bi ekosistema, kot ga uporablja Zemlja, uporabili kot ekonomski sistem.

Zemlja se zna regenerirati, zakaj se ne bi ekonomski sistem sam vzdrževal in ohranjal, a obenem ustvarjal dodano vrednost. V osnovi imamo namreč tri stvari, dobiček, ljudi in planet, a naj se ta koncept obrne najprej v ljudi in planet ter šele nato v dobiček, pojasnjuje raziskovalka, znanstvenica in pedagoginja Maja Zalaznik, gostja podkasta Supermoč.

Je regenerativna ekonomija podobna krožnemu gospodarstvu?

Nadgrajuje in dopolnjuje. Krožno gospodarstvo je seveda celica, ki znotraj nekega podjetja in tudi širše vpliva na svet in okolje. Ko so v Davosu letos vprašali ključne menedžerje v globalnem poslu, kaj je zanje največji strateški izziv, so odgovorili, da združevanje pričakovanja lastnikov pa trajnostne in regenerativne naravnanosti ter seveda ustvarjanje dodane vrednosti in dobička za razvoj tudi v prihodnje. To kombinacijo je težko doseči, a ni nemogoče. Ni čudno, da je to hkrati osnovna skrb in strah vseh nas. Svetovne voditelje pa skrbi tudi geopolitična turbulenca ob seveda največjem številu volitev v letu doslej. Izziv za vse nas pa je hitrost sprememb, saj odločitev, sprejeta včeraj, je danes že nepomembna. Mednarodno poslovanje in trženje sta zatorej dandanes še toliko večji izziv za vsakogar, ki nastopa na mednarodnih trgih.

Peter Bratuša in Špela Levičnik Oblak: On se boji premier, ona pajkov in kač

Kratica ESG nosi v sebi tudi skrb za človeka, a zdi se, da kapitalizem še vedno v praksi dokazuje, da je človek le »zamenljivo blago«. To plaši, še posebej ob pojavu umetne inteligence, ki lahko opravi vse več delovnih nalog namesto nas. Verjamete v popolno zamenljivost ljudi?

Človek nikoli ne bo popolnoma zamenljiv ali nadomestljiv. A tehnologija nam lahko uide iz rok. Tudi robot kdaj pravzaprav gre čez svoje meje. Zato je nujno vključiti v naša razmišljanja in delovanja etiko, moralo in integriteto v celotnem znanstvenem pristopu. Kajti znanost je tista, ki vse poganja. Človek je socialno bitje, drug brez drugega ne moremo. To se je pokazalo me pandemijo.

Vaša strast je šport. Je del vašega življenja in raziskovanja.

Šport pomaga. Šport krepi in čisti misli. Na fakulteti smo imeli raziskovalni projekt na temo, kako gibalna telesna aktivnost vpliva na naše zdravje oziroma kakšno je ekonomsko breme telesne neaktivnosti. Denimo, zaradi srčno-žilnih boleznih je bilo neposrednih izdatkov, povezanih zaradi telesne neaktivnosti, v letu 2019 za 8,5 do 10,5 milijona evrov, v letu 2022 malo več. Zaradi sladkorne bolezni 18 milijonov evrov. Zato sem že kot ministrica predlagala, da se otroci morajo gibati najmanj 45 minut na dan. 

»Človek nikoli ne bo popolnoma zamenljiv ali nadomestljiv,« je dejala dr. Maja Zalaznik. FOTO: Marko Feist/Slovenske novice

Zakaj se zdi, da vsem, ki stopite skozi vrata na Šubičevi cesti, malo zbledi bojeviti naboj, ostrina idej?

Ker stopiš v sistem. A sem kljub temu hvaležna za to izkušnjo. Še vedno me občasno pokliče kateri od ravnateljev in se mi zahvali za kakšne dobre stvari, ki smo jih uvedli v šole.

Politični diskurz doma in po svetu vzbuja neugodne občutke. Pogosto žali tudi slušatelja. Kako bi lahko trend razvoja politike pripeljali na bolj spodobno in spoštovano raven?

V politiki potrebujemo modre in izkušene ljudi, ki se bodo obenem tudi spoznali na politiko kot obrt. Politike. To je znanje, to je vedenje, to so izkustva, to je razumevanje. Politika potrebuje prave in dobre voditelje.

Kaj pa je dober voditelj?

Voditeljstvo v politiki ne nastane čez noč, ampak se gradi. Zelo malo je ljudi, ki bi si želeli vstopiti v politiko, čeprav bi bili zelo dobri voditelji. Politika je posel, ki človeka posrka vase v celoti in odpira prostor za kritiko. Bila sem tarča grobih kritik, a postaneš odporen in predvsem spoznaš, kako deluje svet.

FOTO: Marko Feist/Slovenske novice

Se odpornost razvije ali usahne pod težo pritiskov?

So stvari, kjer ne moreš mimo svoje notranje občutljivosti, ker se te tako dotaknejo. Kot človeka, kot posameznika. Se pa tudi naučiš biti bolj klen. In nič ni narobe s tem. Na neki način zorimo, zato mi je politika dala zelo širok uvid v to, kaj sem kot osebnost in kako lahko premoščam ovire. Menim, da bi v politiki morali občasno vsi stopiti korak nazaj, na probleme pogledati z distance in se s premišljenostjo lotiti reševanja. Kot družba smo na žalost prišli do stopnje, da je postalo sprejemljivo vse, tudi nespoštljivo. V tem pogledu je treba ljudi sistematično ozaveščati in poskušati vplivati na to, da mladi ne prevzamejo teh vzorcev delovanja kot nekaj običajnega, normalnega.

Je pobeg v naravo in šport, ali preprosto v čas zase, učinkovito zdravilo?

Ko zaboli življenje, moramo sebe čuvati. To mi ni vselej uspevalo, a sem se trudila. Prav v obdobjih bolj izpostavljenih vlog je izjemno pomembno, da rečeš »ne« vsemu svetu in se umakneš, izklopiš, si vzameš čas zase, za branje, pisanje ali šport v naravi. Ko sem v naravi, občutim sebe. Tam sem jaz spet jaz.