Uroš Ahčan: Kirurga psihopata se je treba izogibati na daleč

V podkastu Supermoč smo gostili doktorja rekonstruktivne in estetske kirurgije Uroša Ahčana, ki je odprl številna nova obzorja razumevanja človeka, medosebnih vezi in navsezadnje tudi uspeha. Slednjega je pogumno redefiniral, češ da uspeh niso zgolj dosežek v karieri, nastop na mednarodni konferenci ali veliko premoženje, temveč moč za upravljanje lastnega časa.

»Po desetletjih prizadevanj v karieri sem spoznal, da nisem uspešen, saj so z mojim časom doslej bolj kot jaz sam upravljali drugi. To želim po nekakšni bilanci, ki sem jo naredil z izdajo nove knjige, spremeniti in se odpreti novemu poglavju življenja,« je dejal dr. Ahčan.

Knjiga Skalpel kot opravičilo, prošnja za razumevanje ...

V ponedeljek je v prostorih Založbe Mladinska knjiga predstavil svojo novo knjigo z naslovom Skalpel, v kateri so izjemne ilustracije Mitje Bokuna in QR-kode, ki vodijo bralca k nazornim vsebinam.  

Knjigo Skalpel so pospremili z opisi, kot je, denimo, opis novinarke Dela Vesne Milek, ki je o knjigi zapisala: »To je vrtoglav spust v hodnike zdravnikove duše, kot družbenopolitični in gospodarski triler, roman o izgubljenih iluzijah, znanstvena fantastika z vdorom umetne inteligence, visoka pesem o sočutju in ljubezenska zgodba.«

Knjiga Skalpel pretresa. Bralca dviga in ga buta ob tla. Je iskrena pripoved o življenju in delu odličnega kirurga, ki razmišlja kritično o sreči, lepoti, družbi in tudi stranpoteh zdravstvenega sistema. Knjiga je posebna kot njen avtor, ki se ponaša z izjemnimi uspehi, ki so na povsem novo raven dvignili ne le slovensko, temveč tudi svetovno zdravstvo. Dr. Uroš Ahčan s svojim delom ne le premika meja, ampak jih preskakuje, prestavlja. Od dr. Ahčana se učijo domala vsi po svetu.

Kako ne, če so pod njegovim vodstvom v UKC Ljubljana prvi na svetu izvedli  rekonstrukcijo dojk s 3D-modelom in jo zdaj redno izvajajo, kar so popisali v prestižni knjigi Flaps and Reconstructive Surgery, iz katere se učijo kirurgi v tujini.

Uroša Ahčana, ki službuje kot predstojnik KO za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Kirurške klinike UKC Ljubljana in tudi v zasebni kliniki Juventina clinic, v kratek portret ni mogoče v celoti zajeti, a naj na tem mestu omenimo, da je bil leta 2018 tudi Delova osebnost leta, dobitnik Dergančeve nagrade za medicinsko publicistiko, in da je menda izjemno priljubljen redni profesor na ljubljanski medicinski fakulteti, avtor številnih strokovnih in poljudnih člankov in knjig, prevedenih v več jezikov. Nagrado Medijske hiše Delo je prejel ob prelomnem dosežku, ko je kot prvi na svetu s pomočjo 3D-modela naredil nos na podlakti in ga nato kot ožiljen in oživčen oblikovan del telesa prenesel na obraz.

Petra Kovič in Uroš Ahčan FOTO: Voranc Vogel/Delo

Čeprav je dr. Ahčan eden najbolj genialnih umov slovenskega zdravstva in po naravi optimist, pa v prihodnost slovenskega zdravstva zre s skepso. »Kirurgija je odgovorno delo, a v Sloveniji ni pošteno ovrednotena, zato ni čudno, da se mladi ljudje raje odločajo za donosnejšo estetsko kirurgijo. To je svetovni fenomen, saj se mladi strokovnjaki selijo iz Nemčije v Švico, v arabski svet, pravzaprav tja, kjer je trg lepotne kirurgije v razmahu. A pri nas je problem še toliko večji, saj ostaja neodgovorjen na enaka odprta vprašanja že več kot petnajst let.«

Dr. Ahčan v podkastu Supermoč ni pozabil omeniti, da nas je upravičeno lahko sram, da smo tako klecnili na polju urejanja zdravstvenega sistema. »V podkastu ne bom šel v globino, a težko se izognem žalosti, ko preletim hodnike UKC Ljubljana. Notranjost je zastarela in žaljiva do pacientov in tudi zdravstvenega osebja. Mar si ob najbolj težkih trenutkih življenja ne zaslužimo prijetnega, snažnega in lepega okolja?«

Lepote se nihče ne brani, zato je sprenevedanje odveč

O lepotni kirurgiji sicer pravi, da na žalost odpira velik prostor za sprenevedanje in za dokaz, kako počasi se stvari pri nas urejajo.

»Vsakdo si želi, da bi ugajal in da bi se dobro počutil v svoji koži, ko se pogleda v ogledalo, in zato me moti, da nekateri izražajo toliko predsodkov; sploh so ti neupravičeni, ko kritizirajo paciente zaradi prevelikih ustnic in preveč nategnjenih obrazov, češ, kaj si delajo, a pri tem ne pomislijo, da bi morali kritizirati kirurga, ki je tako izmaličil obraz pacienta. To so kirurgi psihopati ali pa ljudje, ki so opravili tečaj v enem koncu tedna. Že v času ministra Marušiča smo imeli na mizi predlog za uskladitev, kdo lahko in pod kakšnimi pogoji opravlja tovrstne estetske posege, pa se do danes v parlamentu ni nič zgodilo. Odsotnost regulacije prinaša nepopravljivo škodo in uničuje ugled dobrih kirurgov«, je dejal dr. Ahčan.